Jedro

Sodišče mora o priglašenih stroških praviloma odločiti v vsakem sklepu, odločanje pa, shematsko gledano, poteka v dveh fazah. Sodišče najprej odloči o obveznosti povrnitve stroškov, nato pa sledi še njihova odmera, v okviru katere se mora sodišče opredeliti do utemeljenosti stroškovnega zahtevka po temelju in po višini. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo sicer res dovolilo tako, kot jo je predlagala upnica, torej tudi za priglašene stroške, vendar pa je na ta način odločilo le o obveznosti povrnitve teh stroškov, o njihovi višini pa sklep o izvršbi odločitve (odmere) nima.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnice za izdajo dopolnilnega sklepa.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je v predlogu za izvršbo med drugim zahtevala tudi povrnitev stroškov predloga v višini 167,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku 8 dnevnega paricijskega roka do dne plačila. Pojasnjuje, da je sodišče s sklepom o izvršbi predlagano izvršbo dovolilo, vendar pa stroškov upnice v sklepu ni odmerilo, zato je vložila predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, ki ga je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Meni, da bi sodišče moralo v sklepu o izvršbi odločiti tudi o izvršilnih stroških in bi upnica s tem pridobila izvršilni naslov, saj odmera stroškov predstavlja kondemnatorni del sklepa, ki dolžniku v plačilo naloži odmerjene stroške, hkrati pa je tudi podlaga za vložitev novega predloga za izvršbo. Ker sodišče o stroških ni določilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka, zato upnica predlaga spremembo sklepa tako, da se odmeri priglašene upničine stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vročitve sklepa dalje do plačila.

3. V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98 in nasl. – ZIZ) pritožba ni bila vročena v odgovor upniku.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo oziroma sklepom, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe oziroma sklepa predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba oziroma sklep dopolni (prvi odstavek 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). V predmetni zadevi je upnica dne 24. 10. 2011 vložila predlog za izvršbo, ki mu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 28. 10. 2011 ugodilo in dovolilo predlagano izvršbo. Upnica je nato predlagala izdajo dopolnilnega sklepa, sodišče pa je njen predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je o stroških, katerih odmero je zahtevala, že odločeno s sklepom o izvršbi, saj je upnica stroške opredeljeno navedla že v predlogu za izvršbo, sodišče pa je predlagano izvršbo dovolilo v celoti, torej tudi za stroške.

7. Upnica v pritožbi utemeljeno opozarja na nepravilnost takega stališča sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje mora o priglašenih stroških praviloma odločiti v vsakem sklepu, odločanje pa, shematsko gledano, poteka v dveh fazah. Sodišče najprej odloči o obveznosti povrnitve stroškov, nato pa sledi še njihova odmera, v okviru katere se mora sodišče opredeliti do utemeljenosti stroškovnega zahtevka po temelju in po višini (prim. Ude in ost., Pravdni postopek zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 59). Takšno postopanje pri odločanju o izvršilnih stroških (torej potreba po odmeri teh stroškov) je razvidno tudi iz s strani Vrhovnega sodišča RS potrjenih (verificiranih) obrazcev, na katerih sodišča izdajajo sklepe o izvršbi. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo sicer res dovolilo tako, kot jo je predlagala upnica, torej tudi za priglašene stroške, vendar pa je na ta način odločilo le o obveznosti povrnitve teh stroškov, o njihovi višini pa sklep o izvršbi odločitve (odmere) nima.

8. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje torej napačno zavrnilo predlog upnice za izdajo dopolnilnega sklepa, zato je pritožbeno sodišče upničini pritožbo ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).