Jedro

Lastninska pravica na premičninah se pridobi na podlagi pravnega posla z njihovo izročitvijo v posest na enega od načinov, navedenih v 34. čl. ZTLR.

Trdila je le, da sta pravdni stranki vodili stanje zalog blaga in ga medsebojno usklajevali z namenom, da je tožena stranka lahko po naročilu tožeče stranke kupljeno blago izdobavila končnim kupcem.

Dopis tožene stranke tožeči z dne 22.1.1997 (priloga A7) bi bilo v tem kontekstu možno presojati tudi kot listino, na podlagi katere tožeča stranka lahko razpolaga s plačanim pohištvom (prim. 2. odst. 34. čl. ZTLR), vendar ugotovitev prvostopnega sodišča, med drugim tudi na podlagi dopisa tožeče stranke toženi z dne 5.3.1997 (priloga A3), da se je obseg naročil in odprem spreminjal, s tem pa tudi stanje zalog pohištva, tožeča stranka v pritožbi ni izpodbijala. Čim pa je tako, je pritrditi zaključkom prvostopnega sodišča, da tožeča stranka s predloženimi listinami ni dokazala stanja naročil in plačil blaga, zatečenega pri toženi stranki na dan začetka stečajnega postopka 17.6.1997, torej blaga, ki naj bi bilo last tožeče stranke in je predmet vtoževane terjatve in da se je prav blago, navedeno v dopisu z dne 22.1.1997 nahajalo v času začetka stečajnega postopka pri toženi stranki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev izločitvene pravice tožeče stranke na 6 regalih Triglav sestav II., 23 vratic od bifeja omar Triglav II., 9 omarah Triglav 2D, 44 omarah Tamar 2D Bor, 205 omarah Tamar 3 D Bor in 36 omarah Tamar 4D Bor in izročitev navedenih premičnin tožeči stranki. Tožeči stranki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 272.054,00 SIT.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi ali sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Ne soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da je tožeča stranka šele z naročilom toženi stranki za odpremo blaga iz skladišča pohištvo prevzela v posest, saj je tako stališče v nasprotju z listinskimi dokazi in izpovedbo priče Ž.. Iz dogovora z dne 23.6.1995 izhaja, da je tožeča stranka odkupila celotno zalogo blaga in da se bo prodaja vršila izključno preko tožeče stranke. Lastnik blaga je tožeča stranka postala z dnem plačila blaga, kar izhaja iz poročila o stanju zalog. Tudi iz inventurnega elaborata o opravljeni inventuri z dne 31.12.1996 izhaja, da se predmetno blago ni vodilo kot premoženje tožene stranke, temveč kot premoženje tožeče, to pa izhaja iz izpovedbe Ž., ki je izčrpno obrazložila način poslovanja med pravdnima strankama.

Izpovedba priče T. pa bi lahko bila relevantna le v primeru, če tožeča stranka za svoje trditve o lastništvu ne bi predložila listinskih dokazov. Priglasila je pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne izpodbija ugotovitev prvostopnega sodišča, da je šlo pri poslovanju med pravdnima strankama za kupoprodajno razmerje. Svojo uveljavljano izločitveno pravico na premičninah, ki so predmet izločitvenega zahtevka, pa temelji na zatrjevani lastninski pravici.

Materialnopravno zmotno pa je stališče pritožnika, da je na v tožbenem zahtevku navedenih premičninah pridobil lastninsko pravico z njihovim plačilom. Kaj takega ne izhaja iz nobene listine, na katere se sklicuje v pritožbi, niti iz drugih listin, ki jih je pritožnik predložil tekom prvostopnega postopka. Lastninska pravica na premičninah se pridobi na podlagi pravnega posla z njihovo izročitvijo v posest na enega od načinov, navedenih v 34. čl. ZTLR.

Tožeča stranka je v tožbeni naraciji (list. št. 2 - točka II, list. št. 15 - točka IV) trdila, da ji tožena stranka predmetnega blaga ni nikoli izročila. Da bi blago po njegovem plačilu imela v posesti, pa ni izrecno zatrjevala. Trdila je le, da sta pravdni stranki vodili stanje zalog blaga in ga medsebojno usklajevali z namenom, da je tožena stranka lahko po naročilu tožeče stranke kupljeno blago izdobavila končnim kupcem. Dopis tožene stranke tožeči z dne 22.1.1997 (priloga A7) bi bilo v tem kontekstu možno presojati tudi kot listino, na podlagi katere tožeča stranka lahko razpolaga s plačanim pohištvom (prim. 2. odst. 34. čl. ZTLR), vendar ugotovitev prvostopnega sodišča, med drugim tudi na podlagi dopisa tožeče stranke toženi z dne 5.3.1997 (priloga A3), da se je obseg naročil in odprem spreminjal, s tem pa tudi stanje zalog pohištva, tožeča stranka v pritožbi ni izpodbijala. Čim pa je tako, je pritrditi zaključkom prvostopnega sodišča, da tožeča stranka s predloženimi listinami ni dokazala stanja naročil in plačil blaga, zatečenega pri toženi stranki na dan začetka stečajnega postopka 17.6.1997, torej blaga, ki naj bi bilo last tožeče stranke in je predmet vtoževane terjatve in da se je prav blago, navedeno v dopisu z dne 22.1.1997 nahajalo v času začetka stečajnega postopka pri toženi stranki. Ob upiranju tožene stranke uveljavljanemu izločitvenemu zahtevku (5. odst. na list. št. 17) je bilo dokazno breme namreč na tožeči stranki. Ob povedanem zato za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka ni odločilnega pomena ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico na blagu šele, ko je toženi stranki dala naročilo za opremo blaga iz skladišča tožene stranke. Očitana bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. čl. zato ni podana.

Glede na trditveno in dokazno gradivo je prvostopno sodišče dejansko stanje pravilno in dovolj popolno ugotovilo in tudi materialnopravno pravilno odločilo. Ker tudi ni zagrešilo drugih uradno upoštevnih bistvenih postopkovnih kršitev iz 2. odst. 339. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke temelji na 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama trpeti svoje pritožbene stroške.