Jedro

Neutemeljene so revizijske navedbe, da sodišče ne loči med okoliščinami in interesi pogodbenih strank, saj se glede na zakonsko določbo / formulacijo prvega odstavka 110. člena ZDR oba pojma presojata celovito in v medsebojni povezavi. "Vse okoliščine" se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, v zvezi s presojo "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti medsebojno zaupanje oziroma kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 7. 2005 nezakonita in jo razveljavilo. Razsodilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 15. 7. 2005 in toženi stranki naložilo, da tožnika pozove na delo, mu vpiše delovno dobo v delovno knjižico, ga prijavi v socialno zavarovanje in obračuna plače, ki bi mu pripadale. Ugotovilo je, da v odpovedi očitano ravnanje ni imelo vseh znakov kaznivih dejanj nasilništva po 299. členu Kazenskega zakonika (KZ, Ur. l. RS, št. 63/94 in nadaljnji) in grdega ravnanja po 146. členu KZ.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Tožnik je s sodelovanjem v pretepu na delovnem mestu vsekakor naklepoma kršil svoje pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ki mu jih nalaga 35. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02) in je bil tako izpolnjen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Iz izredne odpovedi sicer ne izhaja ali je bila podana po 1. ali po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ampak je iz njene vsebine razvidno, da je podana iz obeh razlogov. Ker pa ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena, je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, ker meni, da je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, zaradi česar je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Sodišče ni pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 110. člena ZDR, saj je presojalo možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka le tako, da je presojalo okoliščine, ne pa tudi interese obeh pogodbenih strank. Sodišče ne ločuje med okoliščinami in interesi pogodbenih strank (kot da gre za eno in isto), napačno uporablja materialno pravo, v posledici tega pa tudi pomanjkljivo ugotavlja dejansko stanje. Tožena stranka ne more izreči redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ker delavec predhodno še ni bil opozorjen zaradi kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. V primeru obstoja razlogov za izredno odpoved, ni mogoče izreči opozorila po prvem odstavku 83. člena ZDR, ker je takšno opozorilo predvideno za primere kršitev, ki bi sicer predstavljale razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi v generalni prevenciji se kaže interes tožene stranke, da tožnik ne dela v odpovednem roku. Tožnikovo ravnanje je bilo dojeto kot ogrožujoče, zato je interes tožene stranke tudi zagotovitev občutka varnosti drugih zaposlenih. Tožnik, ki se je naglo in z neznatnim razlogom zapletel v pretep s sodelavcem, celo nadrejenim, takega zaupanja ne more biti deležen. Stališče, da je nezakonita celotna odpoved le iz razloga, ker naj bi bilo mogoče delati še nadaljnjih trideset dni, je neživljenjska. V takšnem primeru bi bilo treba s sodbo priznati obstoj delovnega razmerja še nadaljnjih trideset dni, izredno odpoved pa vzdržati v veljavi.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija ne uveljavlja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi česar sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče (na primer v sodbi VIII Ips 104/2006 z dne 23. 5. 2006 in v sodbi VIII Ips 339/2007 z dne 7. 10. 2008), da sta za zakonitost izredne odpovedi v prvem odstavku 110. člena ZDR kumulativno predpisana dva pogoja. Ne zadošča le obstoj enega od zakonskih razlogov, navedenih v prvem odstavku 111. člena ZDR, temveč mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, in sicer, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank, delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati (niti) do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Da bi lahko sodišče odločilo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mora tako ugotoviti, ali sta izpolnjena oba pogoja, ob upoštevanju, da je dokazno breme na delodajalcu.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižje stopnje izhaja, da je dogodek sprožila tožnikova neprimerna opazka študentki (ki je prav tako delala pri toženi stranki), ki je prišla mimo s sladoledom v roki. Pripomba ni bila umestna, vendar pa je niti študentka niti ostali prisotni, razen sodelavca B. niso vzeli za zlonamerno, saj je bil tožnik znan po tem, da se rad pošali. B., ki je v tistem času nadomeščal vodjo skladišča, je tožnika opozoril, da je pripomba neprimerna. Tožnik je stopil do njega in ga odrinil, nato sta se "prijela". Ločili so ju sodelavci. Razen strgane srajce pri B. ni bilo nobenih poškodb. Dogodek se je pripetil v prostoru pred skladiščem, to je na delovnem mestu obeh udeleženih. Sodišči nižje stopnje sta zaključili, da sta za dogodek odgovorna tako tožnik kot tudi B..

11. Neutemeljene so revizijske navedbe, da sodišče ne loči med okoliščinami in interesi pogodbenih strank, saj se glede na zakonsko določbo / formulacijo prvega odstavka 110. člena ZDR oba pojma presojata celovito in v medsebojni povezavi. "Vse okoliščine" se nanašajo zlasti na naravo, težo in posledice kršitve, v zvezi s presojo "interesov obeh pogodbenih strank" pa je pomembno zlasti medsebojno zaupanje oziroma kako je kršitev vplivala na medsebojno razmerje strank (1).

12. Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišč nižje stopnje, da glede na prikazane razmere, ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR.

13. Šlo je za enkraten dogodek, za katerega je bil soodgovoren tudi tožnikov sodelavec. Dogodek ni bil odmeven, sama teža tožnikovega dejanja ni bila velika, toženi stranki tudi ni kakorkoli materialno ali moralno škodoval oziroma ji ni povzročil nobenih konkretnih posledic. Upoštevati je tudi potrebno, da so manjši spori med sodelavci na delovnem mestu vedno lahko prisotni in del običajnih medsebojnih odnosov v kolektivu in niso že sami po sebi zadosten razlog, da se dokončno poruši medsebojno zaupanje med delavcem in delodajalcem v taki meri, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati do poteka odpovednega roka, oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

14. Ker glede na ugotovljeno dejansko stanje in upoštevaje določbo prvega odstavka 110. člena ZDR tožena stranka ni dokazala konkretnega razloga zaradi katerega delovnega razmerja, kljub storjeni kršitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ne bi bilo mogoče nadaljevati do poteka odpovednega roka, niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

15. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da bi bilo treba priznati obstoj delovnega razmerja še nadaljnjih trideset dni, odpoved pa vzdržati v veljavi. V primeru nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le-ta v celoti izgubi pravno veljavo in ne more priti do njene spremembe v redno odpoved.

16. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

.Op. št. (1): Takšno stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v sodbi VIII Ips 223/2007 z dne 6. 10. 2008.