Jedro

Pri prodaji na obroke lahko prodajalec z odstopno izjavo (enostransko izjavo volje) in brez intervencije sodišča razdre pogodbo že, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom kupnine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo kupoprodajno pogodbo med pravdnima strankama z dne 21.8.1992 za osebni avtomobil. Toženec je dolžan vrniti avtomobil tožniku ter mu povrniti 57.600,00 SIT stroškov postopka.

Zoper sodbo vlaga pritožbo toženec, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77 do 29/90 - v nadaljnjem besedilu ZPP) ter predlaga njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe ni utemeljen in bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti. Razlogi sodbe prve stopnje se nanašajo na razvezo sklenjene pogodbe. ki je tožnik s tožbenim zahtevkom in s trditvenim gradivom ni vtoževal. Tožbeni zahtevek se je nanašal na razveljavitev pogodbe, sodišče je odločilo o razvezi pogodbe in je s tem kršilo določbo člena 2 ZPP. Gre za sojenje mimo zahtevka, ki je bil uveljavljen s tožbo. Sodišče ne more oblikovati tožbenega zahtevka mimo zahtevka stranke. Posledice nepazljivega zastopanja mora trpeti stranka sama. Ni korekten očitek, da toženec ni dokazal, da je lahko sam odločal o prodaji avtomobila. Sodišče napačno povzema pričevanje M. B., ki je povedala, da so se odprodala vsa vozila, razen enega. Sodišče bi moralo zaslišati osebe, ki so sklep o prodaji avtomobilov sprejele. Iz naslova neizplačanega osebnega dohodka dolguje tožnik tožencu znesek, ki je višji od dogovorjene kupnine. Izpolnjeni so vsi pogoji za medsebojno pobotanje, ki so se iztekli že pred začetkom pravdnega postopka.

Terjatev iz naslova kupnine za sporni avtomobil je že pred vložitvijo tožbe prenehala. Sicer pa je toženec poskušal dospele obveznosti poravnati, vendar ji je tožnik nakazani znesek neupravičeno vrnil in prišel s tem v upniško zamudo. Prvostopna razlaga določb o razdrtju pogodbe ni korektna. Upoštevano je le določilo člena 124 Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ št. 29/78, 39/85 in 57/89 - v nadaljnjem besedilu ZOR). Določbe o plačilu kupnine niso bile bistvena sestavina pogodbe med strankama. Upnik bi zato moral tožencu pustiti na razpolago primeren rok za plačilo kupnine. Plačilo je bilo dogovorjeno v 36 mesecih in ne v obrokih, kot zmotno navaja sodišče. Dinamika plačevanja ni bila dogovorjena. Obračun terjatev med pravdnima strankama pokaže, da je tožnik dolžan tožencu še 72.114,50 SIT po stanju v februarju 1993. Izvod pritožbe je sodišče prve stopnje vročilo nasprotni stranki, ki pa odgovora na pritožbo ni podala (člen 359/1 ZPP).

Pritožba ni utemeljena.

Pojem razveljavitve pogodbe se predvsem povezuje z izpodbojnostjo pogodbe zaradi napak (zlasti napak volje) v sklenitveni fazi (člen 111 ZOR). Razdrtje pogodbe (ki je potem razvezana) pa je praviloma v povezavi z odstopnim upravičenjem v spolnitveni fazi (tudi zaradi neizpolnitve pogodbe). Vendar pa pomensko razlikovanje in uporaba obeh izrazov nista dosledna. Bistveno v sporu med pravdnima strankama je, da je tožnik z enostransko izjavo sporno pogodbo razdrl (z dopisom z dne 27.10.1992 - dokaz A2). Ta dejstva tožnik navaja tudi v svojem trditvenem gradivu (točka III tožbe) in je zato protispisno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje odločilo izven meja postavljenih zahtevkov (člen 2/1 ZPP). Bistvene kršitve določb pravdnega postopka tudi ne predstavlja zatrjevano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o pričevanju M. B. in med samim zapisnikom o njenem pričevanju glede vsebine sklepa zbora delavcev, kateri od avtomobilov tožnika gredo v prodajo. Ugoditev tožbenemu zahtevku po izpodbijani sodbi se namreč ne opira na dejstva iz faze sklenitve pravnega posla, pa morebitna napačna ugotovitev teh dejstev zato ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Njen preizkus glede ostalih kršitev iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (člen 365/2 ZPP) pa pokaže, da takšne kršitve tudi niso podane.

Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (člen 355 ZPP). V postopku na prvi stopnji je med pravdnima strankama kot nesporno ugotovljeno, da je bilo plačilo kupnine za avtomobil dogovorjeno v 36 mesečnih obrokih (list. št. 15/2), kar izhaja tudi iz izpovedi samega toženca (list. št. 5).

Nasprotno pritožbeno stališče je zato protispisno. Sicer pa toženec sam priznava, da je prišlo do zamude plačila kupnine (list. št. 18).

V tej povezavi je značilno, da je toženec štiri obroke zapadle kupnine v znesku 112.000,00 SIT plačal že po vročitvi tožbe v tem postopku, kar pa pade že v čas po tožnikovi izjavi o odstopu od pogodbe. Toženec je torej prišel v zamudo že z začetnim obrokom. Pri prodaji na obroke, kar je vsebina sporne pogodbe med pravdnima strankama, pa prodajalec lahko razdre pogodbo že, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom (člen 546/1 ZOR). Takšno dejansko stanje je torej utemeljevalo enostransko izjavo tožnika, da od pogodbe odstopa.

Noben dodatni rok za izpolnitev ni pri tem potreben. Zadostuje odstopna izjava, ki neposredno učinkuje ter intervencija sodišča ni potrebna. Glede na lex specialis člena 546/1 ZOR se sodišče prve stopnje sicer zmotno sklicuje na določilo člena 124 ZOR, vendar neuporaba določbe materialnega prava, ki bi jo sodišče prve stopnje moralo uporabiti, nima za posledico napačne odločitve.

Pritožbena stališča o pobotu spregledajo, da je za pobot potrebna pobotna izjava (člen 337/1 ZOR). Ugovora pobota, ki ni bil uveljavljan pred sodiščem prve stopnje, pa se ne more uveljavljati v pritožbi (člen 352/3 ZPP).

Posledica utemeljene razvezne izjave tožnika je tudi prvostopna odločitev, da je toženec dolžan izročiti tožniku avtomobil, ki je predmet razdrte kupoprodajne pogodbe (člen 132/2 ZOR).

Navedb pritožbe, ki niso odločilnega pomena, sodišče druge stopnje ni presojalo (člen 375/1 ZPP). Ker tako niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje (člen 368 ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je zajet v izreku o zavrnitvi pritožbe. Ker toženec s pritožbo ni uspel, ni povračilne stroškovne obveznosti nasprotne stranke (načelo uspeha v pravdi - člen 154 ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je zato odpadel (člen 166/1 ZPP).

Določila ZOR in ZPP so uporabljena na podlagi člena 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).