Jedro

Toženka je v izpodbijani odločbi glede svojih ugotovitev o tožničinem premoženjskem stanju določno navedla pravne podlage za ugotavljanje tega premoženjskega stanja, javne evidence, iz katerih je pridobila podatke, pravno podlago za to, katero premoženje je upoštevala, vrednost tega premoženja ter posledice svojih ugotovitev za tožničino upravičenost do dodelitve BPP. Poleg tega je tožnici na ustrezen način omogočila, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, v odločbi pa je obširno in podrobno navedla tudi pravno podlago, na kateri ta odločitev temelji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje v zvezi z izterjavo neizplačanih prejemkov s strani CSD Ljubljana - Šiška. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka v postopku ugotovila, da ima tožnica po podatkih geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) in zemljiške knjige (ZK) solastniški delež do 1/4 na nepremičninah, ki ima po podatkih GURS tržno vrednost 14.698,01 EUR. Tožnica po uradnih evidencah v teh nepremičninah ne živi, na toženkin poziv, naj se izjasni o okoliščinah v zvezi s solastništvom teh nepremičnin pa v roku, ki ji ga je postavila toženka, ni odgovorila. Toženka je zato omenjene nepremičnine v skladu s petim odstavkom 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) obravnavala kot tožničino premoženje, ki po vrednosti presega prag iz drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) za dodelitev BPP.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je "popolnoma upravičena" do BPP, da je toženki oddala vlogo z vsemi potrebnimi dokazili, da o njeni prošnji ni bilo odločeno v zakonskem roku, da je bilo ravnanje toženke nestrokovno in nevestno ter da "se v odločbi navajajo neresnične navedbe o premoženjskem stanju". Iz tožbe smiselno izhaja, da sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu, ki jo je izdal, v ponoven postopek.

3. Toženka je sodišču dostavila upravne spise zadeve, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Toženka je v izpodbijani odločbi glede svojih ugotovitev o tožničinem premoženjskem stanju določno navedla pravne podlage za ugotavljanje tega premoženjskega stanja, javne evidence, iz katerih je pridobila podatke, pravno podlago za to, katero premoženje je upoštevala, vrednost tega premoženja ter posledice svojih ugotovitev za tožničino upravičenost do dodelitve BPP. Poleg tega je tožnici na ustrezen način omogočila, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, v odločbi pa je obširno in podrobno navedla tudi pravno podlago, na kateri ta odločitev temelji. Sodišče te razloge, ki so jasni, prepričljivi in logični, v celoti sprejema, zato jih na tem mestu ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1).

6. Tožnica po drugi strani v tožbi zgolj posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločbo in ne navaja nobenega konkretnega razloga, s katerim bi izpodbijala ugotovljena dejstva oziroma presojo zakonskega pogoja iz ZBPP, ki omogoča dodelitev BPP le prosilcem, katerih premoženje ne presega z zakonom določene vrednosti.

7. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu). Tožnica ni v tožbi predlagala nobenih novih dokazov oziroma ni navedla nobenih novih dejstev, njeno nestrinjanje z izpodbijano odločbo pa je povsem splošno, brez konkretnih navedb, zato je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.