Jedro

Vložitev tožbe zaradi molka organa v primeru enostopenjskega postopka ureja določba 3. odstavka 28. člena ZUS-1. Ta določa, da sme tožnik vložiti tožbo v upravnem sporu pod pogoji iz 2. odstavka istega člena tudi v primeru, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, pri čemer mora tožnik glede na 2. odstavek istega člena pred vložitvijo tožbe organ pozvati, naj izda odločbo v nadaljnjih sedmih dneh. V 1. odstavku 222. člena ZUP je določen rok, v katerem mora organ izdati in vročiti stranki odločbo, zoper katero ni pritožbe. V primeru skrajšanega postopka je rok en mesec, v drugih primerih pa je organ dolžan izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih.

Izrek

Tožbi se ugodi in se upravnemu organu druge stopnje naloži, da v roku 30 dni od prejema sodbe odloči o tožnikovi vlogi z dne 29. 6. 2010 v zvezi s predlagano obnovo postopka, končanega z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve št. 1032-6/2008-16 z dne 31. 3. 2010. Toženka je tožniku dolžna povrniti 350 EUR stroškov tega postopka v 15 dneh, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožnik navaja, da vlaga tožbo na podlagi 33. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUS-1) zaradi molka upravnega organa druge stopnje. Pri njem je 29. 6. 2010 vložil predlog za obnovo postopka iz razloga, ker mu ni bila dana možnost, da bi sodeloval v postopku, v katerem je toženka izdala odločbo št. 1032-6/2008-16 z dne 31. 3. 2010, s katero je ministrstvo povečalo prispevno stopnjo, ki jo mora tožnik kot delodajalec odvajati za obvezno pokojninsko zavarovanje. V nadaljevanju tožnik pojasnjuje, zakaj meni, da ima pravni interes udeleževati se omenjenega postopka. Ker toženka o njegovem predlogu ni odločila, jo je 30. 11. 2010 ponovno pozval, da to stori. Predlaga, naj sodišče odloči, da je toženka dolžna izdati sklep o obnovi postopka, da izdana sodba zadrži izvršitev odločbe, glede katere je dovoljena obnova postopka, podrejeno pa, da sodišče toženki naloži vročitev odločbe št. 1032-6/2008-16 in odloči, da izdana sodba zadrži izvršitev odločbe do njene dokončnosti. Zahteva povračilo stroškov tega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo, ki ga je sodišče prejelo 11. 2. 2011, pojasnjuje, da v zadevi še ni bilo odločeno, ker je bila 11. 10. 2010 zoper pokojninski načrt vložena zahteva po nadzorstveni pravici s strani A. d.d., o kateri je treba v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločiti pred zahtevo za obnovo postopka. V tem trenutku poteka postopek po nadzorstveni pravici, ki je v zaključni fazi.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da pristojni upravni organ o tožnikovi vlogi z dne 29. 6. 2010, ki jo je prejel 2. 7. 2010 in v kateri je bila predlagana obnova postopka, še ni odločil. Vložitev tožbe zaradi molka organa v primeru enostopenjskega postopka ureja določba 3. odstavka 28. člena ZUS-1. Ta določa, da sme tožnik vložiti tožbo v upravnem sporu pod pogoji iz 2. odstavka istega člena tudi v primeru, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, pri čemer mora tožnik glede na 2. odstavek istega člena pred vložitvijo tožbe organ pozvati, naj izda odločbo v nadaljnjih sedmih dneh. V 1. odstavku 222. člena ZUP (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji) je določen rok, v katerem mora organ izdati in vročiti stranki odločbo, zoper katero ni pritožbe. V primeru skrajšanega postopka je rok en mesec, v drugih primerih pa je organ dolžan izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. Sodišče po vpogledu v upravne spise ugotavlja, da je tožnik zaradi poteka navedenega roka toženko z vlogo, ki jo je ta prejela 2. 12. 2010, pozval, da v roku sedmih dni odloči o njegovem predlogu za obnovo postopka. Ker tega ni storila, je nato 20. 12. 2010 pri tem sodišču vložil tožbo zaradi molka organa.

Ker pristojni organ o tožnikovi zahtevi ni odločil v zakonsko predpisanem roku, tega pa ni storil niti na njegovo ponovno zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče v skladu s 1. odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in upravnemu organu druge stopnje naložilo izdajo upravnega akta. Pri določitvi roka za odločitev je upoštevala dejstvo, da je v svojem odgovoru na tožbo navedel, da je odločanje v zvezi s predlogom za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici v zaključni fazi, zato sodišče meni, da bo v postavljenem roku lahko odločeno tudi o predlagani obnovi postopka.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07; v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350 EUR (2. odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z določbo 5. člena Pravilnika se pri določitvi in povrnitvi stroškov tožnikom ne uporabljajo določbe drugih predpisov, razen v primeru, če bi v postopku nastali tudi stroški prič, izvedencev in tolmačev, ko se ti povrnejo v skladu z ZPP in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov.

Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (1. odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006) in ne od izdaje te sodbe dalje, kot je to zahteval tožnik.