Jedro

Dokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter analitično pripeljati do zaključka o ugotovitvah dejanskega stanja. Takšne dokazne ocene pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Navedeno predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost sodbe, saj je bila z njo preprečena celovita obravnava zadeve ter posledično tudi presoja vseh okoliščin, ki lahko dokazujejo oziroma omogočajo zaključek o obstoju ustnega sporazuma glede brezpredmetnosti tožnikove odpovedi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (točka II izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 5. 2017 (I/1. točka izreka), da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki ni prenehalo 5. 5. 2017 in je trajalo do vključno 25. 5. 2017 (I/2. točka izreka) ter da je za navedeno obdobje tožena stranka dolžna tožniku obračunati plačo, odvesti davke in prispevke ter mu izplačati neto mesečne zneske plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2017 (I/3. točka izreka). Zavrnilo je drugačen oziroma višji tožbeni zahtevek (za reintegracijo, reparacijo po 25. 5. 2017 in ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi z dne 1. 1. 2017 sklenjena za nedoločen čas) (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna za tožnika na račun Delovnega sodišča v Mariboru plačati stroške postopka v znesku 610,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje do plačila (III/1. točka izreka) in da tožena stranka krije svoje stroške postopka (III/2. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe (II. točka izreka) se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oziroma podredno, da izpodbijani del spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, toženi stranki pa naloži povrnitev pravdnih stroškov. V pritožbi vztraja, da sta se z direktorjem tožene stranke dogovorila, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 4. 2017 brezpredmetna in da ga je direktor prosil, naj se vrne na delo do izteka veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Sodišču prve stopnje očita, da ni ustrezno pojasnilo, zakaj ni verjelo tožniku, da sta se z direktorjem ustno dogovorila o tem, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi brezpredmetna. O tem dogovoru tožnik ni mogel predložiti listin, saj sta se z direktorjem pogovarjala brez prisotnosti prič. V zvezi s tem bi moralo sodišče oceniti izpoved obeh strank in pojasniti, zakaj je verjelo direktorju tožene stranke. Drži sicer, da je dokazno breme glede ustnega dogovora na strani tožnika, vendar bi morala zadoščati izpovedba stranke, ker ni drugih dokazov o tem dejstvu. Ker je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožniku na podlagi njegove odpovedi delovno razmerje prenehalo 25. 5. 2017, ni ugotavljalo dejstev v zvezi s transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik v pritožbi smiselno uveljavlja obstoj relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka s tem, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede brezpredmetnosti odpovedi tožnika z dne 22. 4. 2017 dokazno oceniti izpovedbi strank in pojasniti, zakaj je verjelo direktorju tožene stranke (kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP).

7. Po določbi 8. člena ZPP sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi celotnega postopka odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana in katera ne. Prosta dokazna ocena mora razumno in argumentirano prepričati. Izvedena mora biti v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, tj. vestna, skrbna in analitično sintetična. V zvezi s tem ima pritožba prav, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nasprotujočih si izpovedi direktorja tožene stranke in tožnika glede sporazuma o brezpredmetnosti odpovedi tožnika z dne 22. 4. 2017, ki je bila vročena toženi stranki. Pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi po vročitvi sicer veže obe pogodbeni stranki, vendar pa lahko stranki s sporazumom odpravita učinke enostranske odpovedi (prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 151/2006 in VIII Ips 242/2006).

8. Sporna dejstva, ki so pomembna za odločbo, lahko ugotovi sodišče tudi z zaslišanjem strank (257. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je sporno dejstvo - ali je obstajal ustni dogovor o odstranitvi učinkov odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnika - ugotovilo z zaslišanjem strank. Tožnik je izpovedal, da sta se v začetku maja 2017 z direktorjem tožene stranke dogovorila, da ostane na delu do konca projekta (30. 6. 2017), tj. do izteka veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 1. 1. 2017. Prvostopenjska sodba v zvezi z navedenim spornim dejstvom vsebuje le skopo dokazno oceno, saj v 8. točki obrazložitve ugotovi dejstvo, da tožnik po 5. 5. 2017 ni delal v Nemčiji, temu pa sledi goli zaključek (9. točka obrazložitve), da tožnik ni dokazal, da sta se z direktorjem dogovorila, da je odpoved z dne 22. 4. 2017 brezpredmetna. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da bi ob zatrjevanju, da naj bi šlo za ustni dogovor med tožnikom in direktorjem tožene stranke brez navzočnosti prič, tožnik svoje navedbe o tem dejstvu težko dokazoval še s čim drugim kot s svojo izpovedbo. Čeprav je sodišče verjelo tožniku, da sta se z direktorjem dne 6. 5. 2017 sestala v A., direktor tožene stranke pa je povedal, da sestanek ni bil potreben, ker sta se s tožnikom vse dogovorila že 2. 5. 2017, iz sodbe ni razvidno, ali sta se stranki na tem sestanku pogovarjali tudi o učinkovanju tožnikove odpovedi oziroma nadaljevanju delovnega razmerja po 25. 5. 2017 do izteka veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Iz tega razloga izostane obrazložena in prepričljiva presoja dokazov sodišča glede tega, ali je prišlo do sporazuma o odstranitvi učinkov tožnikove odpovedi. Dokazna ocena sodišča prve stopnje bi morala biti vestna in skrbna ter analitično (na podlagi navedenih dokazov) pripeljati do zaključka o ugotovitvah dejanskega stanja. Takšne dokazne ocene pa sodišče prve stopnje ni opravilo. Navedeno predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Ta kršitev je vplivala tudi na zakonitost in pravilnost sodbe, saj je bila z njo preprečena celovita obravnava zadeve ter posledično tudi presoja vseh okoliščin, ki lahko dokazujejo oziroma omogočajo zaključek o obstoju ustnega sporazuma glede brezpredmetnosti tožnikove odpovedi.

9. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, saj kršitve (pomanjkljivo dokazno oceno) glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Pri vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje je upoštevalo, da bo v primeru dokazanega obstoja ustnega sporazuma o brezpredmetnosti tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno ugotoviti tudi relevantna dejstva in oceniti dokaze v zvezi z zatrjevano nezakonitostjo pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 1. 1. 2017 oziroma transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, česar sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni storilo. Če bi navedene okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred pritožbenim sodiščem. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za nesorazmeren oziroma hujši poseg v strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju stališč iz tega razveljavitvenega sklepa konkretneje in jasneje oblikovati dokazno oceno glede obstoja sporazuma o brezpredmetnosti tožnikove odpovedi z dne 22. 4. 2017. V kolikor bo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju ugotovilo, da je med strankama prišlo do takšnega sporazuma, naj presodi, ali so podani pogoji za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in posledično odloči še o utemeljenosti tožnikovega preostalega tožbenega zahtevka.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.