Jedro

Predlog za oprostitev plačila sodne takse lahko za en postopek oz. za eno taksno obveznost ob enakih okoliščinah stranka poda le enkrat in sodišče o njem odloča v skladu z zakonom prav tako le enkrat.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse, ker je o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse v tem gospodarskem postopku že odločalo s pravnomočnim sklepom z dne 24.11.2013. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka, povzela vso procesno dogajanje in izpostavila, da je po prejetju sklepa z dne 3.11.2014, s katerim je sodišče predlogu tožeče stranke ugodilo in jo delno oprostilo plačila sodne takse (v višini 75%), prejela nov plačilni nalog za takso v višini 8.974,00 EUR, iz tega naloga pa je izhajalo, da mora v petnajstdnevnem roku podati predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, sicer se bo štelo, da je tožbo umaknila. Na podlagi tega je tožeča stranka dala nov predlog za obročno plačilo sodne takse, ki pa ga je sodišče zavrglo. Ne držijo navedbe sodišča v izpodbijanem sklepu, da je sodišče že presojalo tudi možnost obročnega odplačevanja sodne takse. Zadnji navedeni plačilni nalog je predstavljal nov in samostojen plačilni nalog in bi sodišče v tem smislu moralo o predlogu tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse odločati. Tožeča stranka takšnega enkratnega plačila ne more izvesti brez sočasne ogrozitve svoje dejavnosti. Pritožba je izpodbijanemu sklepu očitala zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (ker navedba o odločanju o možnosti obročnega plačila ni podprta v obrazložitvi sklepa), zmotno uporabo materialnega prava (ker ni pravilno uporabilo določbe tretjega odstavka 11. člena ZST-1) in kršitev določb pravdnega postopka (ker navedene določbe ZST-1 ni pravilno uporabilo). Poleg tega je po mnenju pritožbe bila kršena tudi tožnikova ustavna pravica do enakosti pred zakonom.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o sodnih taksah (ZST-1) je uzakonil, da se pred sodišči v Republiki Sloveniji plačujejo sodne takse v vseh primerih, za katere zakon tako določa. Med drugim se sodna taksa plačuje tudi v gospodarskih sporih. Izjeme, zaradi katerih sodne takse stranke niso dolžne plačati, so določene v drugem poglavju navedenega zakona. Poleg primerov, ko so subjekti oproščeni plačila sodne takse na podlagi zakona, je ZST-1 dopustil tudi, da se taksna obveznost strankam pod določenimi pogoji oprosti ali zmanjša, tako da se jo delno oprosti plačila sodne takse, ali odloži, ali pa določi obročno plačilo sodne takse (11. člen ZST-1). Takšen predlog lahko za en postopek oz. za eno taksno obveznost ob enakih okoliščinah stranka poda le enkrat in sodišče o njem odloča v skladu z zakonom prav tako le enkrat, kar pomeni, da se zmanjšane taksne obveznosti ne seštevajo z vsakokratnim novim predlogom zavezanca, ker za to ni osnove v navedeni zakonski določbi (katero se kot izjemo mora tolmačiti restriktivno).

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je tožeča stranka podala predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo (ki je v celotnem znesku znašala 35.895,00 EUR), podrejeno pa je predlagala, da se jo delno oprosti plačila sodne takse. Prvostopno sodišče je o tem predlogu odločalo s sklepom, z dne 3.11.2014, in je predlog za oprostitev (v celoti) plačila sodne takse zavrnilo, ugodilo pa podrejenemu predlogu tožeče stranke in jo oprostilo plačila sodne takse za postopek v višini 75% odmerjene sodne takse. Na podlagi te odločitve (ki je medtem postala pravnomočna) je izdalo plačilni nalog in jo v skladu z odločitvijo o zmanjšani taksni obveznosti pozvalo, da v petnajstih dneh sodno takso plača. Nov predlog, ki ga je tožeča stranka vložila po prejetju tega plačilnega naloga, in s katerim je predlagala odobritev obročnega plačila sodne takse, je torej drugi predlog za zmanjšanje taksne obveznosti (na že zmanjšano obveznost), ki ga je v tem pravdnem postopku podala.

Odločitev prvostopnega sodišča, da se njen predlog zaradi pravnomočne odločitve o predlogu v zvezi s plačilom sodne takse zavrže, je zato povsem pravilna. Ker je prvostopno sodišče o predlogu tožeče stranke že odločilo s sklepom z dne 3.11.2014, ne more o isti zadevi (o zmanjšanju taksne obveznosti) ponovno odločati, saj je bilo že pravnomočno o tem odločeno (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Na to osnovno načelo pravnega postopka, da se v isti zadevi dvakrat ne odloča, ne more vplivati sklicevanje pritožbe na tipsko besedilo, zapisano v plačilnem nalogu, ki ga sodišče izdaja v vseh primerih, ko stranko poziva na plačilo sodne takse.

Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).