Jedro

Organ prve stopnje je vsaj dne 11. 9. 2008 izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko začel postopek za obnovo postopka. Subjektivni rok za obnovo postopka namreč teče za organ od dneva, ko izve za nova dejstva oziroma nove dokaze. V fazi predhodnega postopka, v katerem se odloča o procesnih pogojih za obnovo postopka, ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja okoliščina, ki se v predlogu navaja, kot razlog za obnovo postopka, ampak gre za presojo njene kvalificiranosti. To pomeni, da je pomembna presoja, ali so okoliščine v zvezi z obnovo postopka verjetno izkazane. Zadostuje že stopnja verjetnosti, ne pa gotovost o obstoju dejstev in dokazov. Presoja dejstev in dokazov je namreč stvar presoje v obnovljenem postopku. Subjektivni rok za obnovo postopka je tako pričel teči dne 30. 6. 2008 oziroma najpozneje 11. 9. 2008, ko je upravni organ prve stopnje prejel fotokopije posameznih strani dokumentov s skeniranim besedilom magistrske naloge docentke in besedilom predloga Zakona o dohodnini ter CD s skeniranim besedilom doktorske naloge tožnika.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo št. 60121-1192/2005 z dne 5. 2. 2009 odpravi.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da se postopek priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja, ki ga je na zahtevo A.A. vodilo in ga z izdajo odločbe št. 60121-1192/2005 z dne 27. 2. 2006 zaključilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, obnovi. Odločil je, da se postopek obnovi glede odločitve o enakovrednosti v tujini pridobljenega naziva/naslova slovenskemu nazivu. V obrazložitvi navaja, da je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v postopku priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja dne 15. 11. 2005 izdalo odločbo, s katero je odločilo, da je naslov „doktor pravnih nauka“, ki ga A.A. dokazuje z listino o izobraževanju „Diploma o stečenom stepenu doktor nauka“ št. 33 z dne 31. november 2005, ki jo je na ime A.A. podelila ustanova Univerzitet u Kragujevcu, državna zajednica Srbija i Crna Gora, Republika Srbija, enakovreden slovenskemu znanstvenemu naslovu „doktor znanosti“ po doktorskem programu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Svojo odločitev je oprl na določbo 1. točke 1. odstavka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navaja, da je dne 6. 1. 2009 po uradni poti na podlagi anonimnega pisma pridobilo izvod magistrske naloge docentke dr. B.B. iz Srbije. Iz pridobljene dokumentacije, in sicer magistrskega dela docentke dr. B.B., doktorske naloge A.A. ter predloga Zakona o dohodnini z dne 16. 12. 2003, ki je bil poslan v prvo obravnavo na 35. redno sejo Državnega zbora Republike Slovenije dne 23. 3. 2003, je razvidno, da so v skladu z 260. členom ZUP v zadevi priznavanja izobraževanja na ime A.A. po dokončnosti odločbe najdeni novi dokazi oziroma se je zvedelo za nova dejstva, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Pojasnjuje, da mora ministrstvo pred odločitvijo o enakovrednosti v tujini pridobljenega strokovnega oziroma znanstvenega naslova slovenskemu strokovnemu oziroma znanstvenemu naslovu, v skladu s 7. odstavkom 11. člena Zakona o priznavanju in vrednotenju izobraževanja (ZPVI) pridobiti mnenje vsaj enega visokošolskega zavoda, ki v Republiki Sloveniji izvaja primerljiv študijski program. Upravni organ je ugotovil, da je vsebina doktorskega dela A.A. po večini enaka vsebini iz zgoraj navedene dokumentacije. Na podlagi tega bi se lahko mnenje o enakovrednosti naslovov, ki ga je v okviru postopka priznavanja izobraževanja ministrstvo pridobilo dne 17. 2. 2006 s strani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, poleg izdane končne odločbe, spremenilo. Zato je po uradni dolžnosti odločilo, da se postopek zaradi novo ugotovljenih dejstev obnovi.

Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo, katero je Vlada Republike Slovenije z odločbo št. 60100-2/2009/6 z dne 17. 12. 2009 zavrnila. Meni, da anonimni dopis s popisanimi naslovi in s stranmi v omenjeni obliki ne zadošča za verodostojni dokaz, ki bi dokazal obstoj novih dejstev, ampak predstavlja zgolj dvom o obstoju le teh. Zato je upravni organ prve stopnje pravilno dne 14. 8. 2008 zaprosil ENIC/NARIC Center Srbije za posredovanje fotokopije doktorskega dela tožnika in magistrske naloge docentke doktor B.B. Dne 22. 8. 2008 je z dopisom pozval tudi Pravno fakulteto v Nišu za posredovanje fotokopije magistrskega dela docentke doktor B.B. in Pravno fakulteto v Kragujevcu za fotokopijo doktorskega dela tožnika. Fotokopije posameznih strani dokumentov, torej CD zgolj s skeniranim besedilom magistrske naloge in besedilom predloga o dohodnini ter CD s skeniranim besedilom doktorske naloge A.A. je organ prve stopnje prejel 11. 9. 2008, zopet od anonimnega pošiljatelja. Zaradi neznanega izvoda navedenih fotokopij organ prve stopnje upravičeno ni mogel šteti gradivo za verodostojen dokaz, da magistrska naloga v obliki in vsebini kot je bila na CD, dejansko obstaja. Namreč skenirani dokumenti ne omogočajo, da bi se ugotovila dovolj velika realna stopnja verjetnosti obstoja dokazov, ki bi potrjevali dejansko stanje teh dokumentov, saj je z obstoječo računalniško tehnologijo možno skenirati posamezne odseke ali strani iz različnih dokumentov. Za potrditev obstoja magistrskega dela je organ prve stopnje dne 25. 9. 2008 na Pravno fakulteto v Nišu in Pravno fakulteto v Kragujevcu poslal urgenco za posredovanje fotokopije originalnih del. Dne 15. 10. 2008 je od Pravne fakultete v Kragujevcu prejel originalni izvod doktorske naloge tožnika. Dne 6. 1. 2009 je od ENIC/NARIC Center Srbije posredoval tudi magistrsko naloge docentke doktor B.B. Zato meni, da enomesečni rok določen v 2. odstavku 263. člena ni bil zamujen. Zavrača tudi tožbeni ugovor, da tožnik ni imel možnosti izjaviti se o novih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. V zvezi z navedbo, da bi v sklepu o obnovi postopka morala biti navedena konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je podan zakoniti razlog za obnovo postopka, tožena stranka pojasnjuje, da je organ prve stopnje dovolj določno in jasno navedel nove dokaze in dejstva, zato zavrača pritožbeni ugovor, da so v obrazložitvi navedeni zgolj pavšalno.

Tožnik vlaga tožbo iz razlogov kršitve določb upravnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega predpisa. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Meni, da je v obravnavani zadevi upravni organ zamudil 30 dnevni subjektivni rok, zaradi česar obnova postopka po uradni dolžnosti ni dopustna. Iz podatkov upravnega spisa namreč izhaja, da je upravni organ že dne 30. 6. 2008 prejel CD s celotnim besedilom magistrske naloge dr. B.B. in besedilom predloga Zakona o dohodnini ter CD s celotnim besedilom doktorske naloge A.A., poleg tega pa je prvostopni organ dne 11. 9. 2008 prejel kopijo magistrske naloge in doktorske disertacije tudi v pisni obliki, originalni izvod doktorske disertacije gospoda A.A. pa se nahaja tudi v arhivu MVZT že od trenutka, ko je tožnik dne 15. 11. 2005 podal vlogo, ki je bila dopolnjena dne 2. 12. 2005, v postopku zaradi ugotavljanja enakovrednosti strokovnega naziva s slovenskim strokovnim nazivom. To pomeni, da je že dne 20. 6. 2008 oziroma najkasneje 11. 9. 2008 upravni organ izvedel za nova dejstva, ki bi lahko predstavljala razlog za obnovo postopka, zaradi česar je predlog glede na določbo 2. odstavka 263. člena, v zvezi s 1. odstavkom 263. člena, izdan po izteku enomesečnega subjektivnega roka. Prav tako pa je upravni organ dne 7. 10. 2008 prejel dopis C.C., zaradi česar se ne more več uspešno sklicevati na anonimnost pobudnika za obnovo postopka v tej upravni zadevi. Zato je neutemeljena ali protislovna trditev, da je organ prve stopnje prejel dne 11. 9. 2008 omenjeno dokumentacijo od anonimnega pošiljatelja. Tudi v primeru, če bi bile navedbe upravnega organa točne, da je upravni organ šele dne 6. 1. 2009 prejel magistrsko delo A.A. s strani ENIC/NARIV Centra iz Srbije, pa ne more biti dvoma v tem, da je tožena stranka že dne 20. 6. 2008 bila seznanjena s tem, da naj bi gospod A.A. prepisal tudi del predloga Zakona o dohodnini, ki je bil poslan v prvo obravnavo v Državni zbor dne 8. 1. 2004. Tožeči stranki tudi ni jasno, kako je lahko upravni organ na podlagi razpoložljive dokumentacije v tujem jeziku in tuji pisavi prišel do zaključka, da naj bi bilo razvidno, da je bila vsebina doktorskega dela tožnika po večini enaka vsebini iz pridobljene listinske dokumentacije šele iz Srbije. Izpodbijani sklep temelji tudi na novih dejstvih in okoliščinah, s katerimi tožeča stranka ni bila seznanjena, zato je bilo tudi kršeno načelo zaslišanja stranke v upravnem postopku.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo odgovarja na stališča tožeče stranke, vztraja pri argumentih iz odločbe drugostopnega organa ter predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

K 1. točki izreka: V obravnavani zadevi je sporen sklep Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, s katerim je odločil, da se postopek priznavanja izobraževanja za namen zaposlovanja, ki ga je na zahtevo tožnika vodilo in ga z izdajo odločbe z dne 27.2. 2006 zaključilo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, obnovi. Sodišče pritrjuje tožbenemu ugovoru, da je upravni organ prve stopnje vložil predlog za obnovo postopka po poteku roka, določenega v 1. odstavku 263. člena, v zvezi s 2. odstavkom 263. člena ZUP.

V zadevi ni sporno, da gre za obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena ZUP, po katerem se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi ali uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem odstavku. Rok za obnovo postopka pa je določen v 1. odstavku 263. člena ZUP, ki določa, da stranka lahko predlaga obnovo postopka samo v enem mesecu in sicer v primeru iz 1. točke 260. člena – od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze. Drugi odstavek citiranega člena pa določa, da je na rok iz prejšnjega odstavka vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti; rok v primeru iz 1. točke 260. člena začne teči za organ od dneva, ko za odločanje o obnovi pristojni organ zve za nova dejstva oziroma nove dokaze. Med strankama ni sporno, da je organ prve stopnje prejel dne 30. 6. 2009 anonimni dopis z dne 20. 6. 2008, v katerem je bilo navedeno, da naj bi tožeča stranka prepisala del magistrske naloge docentke doktor B.B. iz Srbije, prav tako je tega dne prejel predlog Zakona o dohodnini, ki pa je bil poslan v prvo obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije že dne 8. 1. 2004. Sporno tudi ni, da je upravni organ prve stopnje začel pridobivati informacije dne 14. 8. 2009 in sicer od ENIC Centra Srbije, in sicer za posredovanje fotokopije doktorskega dela tožnika in magistrske naloge docentke doktor B.B. Prav tako ne, da je dne 11. 9. 2008 prejel fotokopijo posameznih strani dokumentov; CD s skeniranim besedilom magistrske naloge in besedilom predloga Zakona o dohodnini ter CD s skeniranim besedilom doktorske naloge.

Sodišče glede na navedeno pritrjuje tožniku, da je organ prve stopnje vsaj dne 11. 9. 2008 izvedel za nova dejstva oziroma nove dokaze, na katerih bi lahko začel postopek za obnovo postopka. Subjektivni rok za obnovo postopka namreč teče za organ od dneva, ko za odločanje o obnovi pristojni organ izve za nova dejstva oziroma nove dokaze. Pravilno opozarja tožnik, da v fazi predhodnega postopka, v katerem se odloča o procesnih pogojih za obnovo postopka, ne gre za vprašanje, ali v resnici obstaja okoliščina, ki se v predlogu navaja, kot razlog za obnovo postopka, ampak gre za presojo njene kvalificiranosti. To pomeni, da je pomembna presoja, ali so okoliščine v zvezi z obnovo postopka verjetno izkazane. Zadostuje že stopnja verjetnosti, ne pa gotovost o obstoju dejstev in dokazov. Presoja dejstev in dokazov je namreč stvar presoje v obnovljenem postopku. Subjektivni rok za obnovo postopka je tako pričel teči dne 30. 6. 2008 oziroma najpozneje 11. 9. 2008, ko je upravni organ prve stopnje prejel fotokopije posameznih strani dokumentov s skeniranim besedilom magistrske naloge docentke doktor B.B. in besedilom predloga Zakona o dohodnini ter CD s skeniranim besedilom doktorske naloge A.A. Pravilno pa opozarja tožeča stranka tudi, da se je izvod doktorske disertacije tožnika nahajal v arhivu MVZT že od trenutka, ko je tožnik dne 15. 11. 2005 podal vlogo v postopku zaradi ugotavljanja enakovrednosti strokovnega naziva s slovenskim strokovnim nazivom. Organ prve stopnje je glede na navedeno zamudil rok za obnovo postopka, določen v 1. odstavku v zvezi z 2. odstavkom 263. člena ZUP.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da so bila v postopku za izdajo upravnega akta kršena pravila postopka (2. točka 1. odstavka in 3. odstavek 27. člena tega zakona) zato je na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo.

Izrek o stroških postopka temelji na 1. odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07). Po določbi 2. odstavka 3. člena Pravilnika se tožniku priznajo stroški v višini 350 EU, ker je bila zadeva rešena na seji in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.