Jedro

Ker tožena stranka pogodbe ni izpolnila niti v dodatnem roku, ki ji ga je dala na razpolago tožeča stranka, je nastopila posledica iz prvega odstavka 125. člena ZOR - z iztekom roka je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Posledica razveze pogodbe je prenehanje vseh pravic in obveznosti iz naslova pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se razveže kupoprodajna pogodba z dne 11.11.1991, št..., sklenjena med pravdnima strankama, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala dvoinpolsobno stanovanje v V. nadstropju stanovanjskega bloka v Ljubljani. Toženi stranki je naložilo, da mora sporno stanovanje izprazniti in ga v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe izročiti tožeči stranki, ki ji je dolžna plačati tudi 1.802.233 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov do plačila in ji povrniti 62.210 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.3.2003 do plačila. Višji denarni tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ker je tožena stranka prenehala z izpolnjevanjem svojih pogodbenih obveznosti, je štelo, da je bila pogodba razvezana. Posledično je toženi stranki, ki stanovanje uporablja nezakonito, naložilo, da se iz njega izseli, tožeči stranki pa nadomesti korist, ki jo je imela s tem, ko je na njen račun brez pravne podlage uporabljala stanovanje.

Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje v obrestnem delu spremenilo tako, da obresti od 1.802.233 SIT tečejo od 24.5.2002. V ostalem je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Poudarja, da je že v odgovoru na tožbo zatrjevala, da je bila z obroki kupnine v zamudi zaradi zdravstvenih težav. Nikoli ni prejela obvestila, naj bi ji grozila razveza prodajne pogodbe. Odplačala je že več kot polovico obrokov kredita v prodajni pogodbi. K odgovoru na tožbo je predložila dokazilo, da je plačala vso zapadlo kupnino. Meni, da sta sodišči prve in druge stopnje napačno interpretirali 11. in 12. člen prodajne pogodbe.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Bistvene prvine dejanske podlage, ugotovljene na prvih dveh stopnjah sojenja, na katere je vezano revizijsko sodišče pri preizkusu revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, so:- pravdni stranki sta 11.11.1991 sklenili prodajno pogodbo, s katero je tožeča stranka toženi stranki prodala dvoinpolsobno stanovanje v V. nadstropju stanovanjskega bloka v Ljubljani ...; - glede kupnine sta se pogodbeni stranki dogovorili, da mora tožena stranka v 60 dneh od podpisa pogodbe plačati 10 % kupnine, preostanek v višini 913.309 SIT pa v 20 letih oziroma 240 obrokih; - toženka je obroke plačevala z zamudo, od 3.8.2001 pa ni plačala ničesar več; - v 11. členu prodajne pogodbe je določeno, da lahko prodajalec, če je kupec v zamudi s plačilom več kot tri mesece zaporedoma, zahteva razvezo pogodbe; - tožeča stranka je toženo stranko večkrat opominjala na izpolnitev obveznosti in ji dala dodatni rok za plačilo, hkrati pa jo je opozorila, da bo v nasprotnem primeru zahtevala razvezo pogodbe; - tožeča stranka je toženo stranko z dopisom z dne 11.1.2001 obvestila, da zahteva razvezo pogodbe; - v 12. členu prodajne pogodbe je določeno, da lahko kupec, če ne zmore plačevati obrokov za stanovanje, pisno zahteva, naj se doba obročnega odplačevanja podaljša, ali razvezo prodajne pogodbe; - tožena stranka tožeče stranke nikoli ni obvestila o svojih zdravstvenih oziroma finančnih težavah; - po prejemu tožbe je toženka plačala zaostale obroke kupnine v višini 132.225 SIT in obresti v višini 110.140 SIT.

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 36/04 - ur. p. b., ZPP). Okoliščina, da toženka ni prejela obvestila o tem, da naj bi ji grozila odpoved oziroma razveza prodajne pogodbe, ni del dejanskega stanja, na katerem temelji odločitev sodišč prve in druge stopnje. Rezultat dokazne ocene je pokazal prav nasprotno - tožena stranka je dopis tožeče stranke o razvezi pogodbe z dne 11.1.2001 prejela 13.1.2001. Določilo prvega odstavka 12. člena pogodbe z dne 11.11.1991, ki je pravo med pravdnima strankama, nalaga jasno obveznost kupcu, da mora prodajalca za podaljšanje obročnega odplačevanja zaprositi s pisno vlogo. Tožena stranka niti ne zatrjuje, da bi to storila, zato se na to, zanjo ugodno določilo, ne more sklicevati.

Revizijsko sodišče pritrjuje materialnopravnemu sklepu sodišča prve stopnje, da plačilo dolgovanih obrokov s strani tožene stranke po prejemu tožbe ne more vplivati na njen pravni položaj. Ker tožena stranka pogodbe ni izpolnila niti v dodatnem roku, ki ji ga je dala na razpolago tožeča stranka, je nastopila posledica iz prvega odstavka 125. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 22/80 in nasl.) - z iztekom roka je bila pogodba razvezana po samem zakonu. Posledica razveze pogodbe je prenehanje vseh pravic in obveznosti iz naslova pogodbe, zato toženkino plačilo, ki je bilo opravljeno po tem trenutku, ne more imeti nobenega pravnega učinka. Konstituiralo bi lahko kvečjemu podlago za reparacijsko obveznost tožeče stranke, seveda pa le v okviru zahtevka tožene stranke (prvi odstavek 2. člena ZPP).

Očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka je neobrazložen, zato podrobnejši odgovor revizijskega sodišča v tej smeri ni potreben.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).