Jedro

Neposredno izvršljiv notarski zapis (ki nima učinka pravnomočnosti) ne predstavlja ovire za sojenje po prvem odstavku 274. člena ZPP in 308. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožba tožene stranke se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13. 12. 2024 zavrnilo ugovor res transacta in ugovor litispendence (točka I izreka) in odločilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi P 19/2021 istega sodišča.

2.Toženka je v pritožbi navajala, da izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP ter predlagala, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru res transacta ugodi in tožba tožnika zavrže, podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V pritožbi je navajala, da je sodišče prve stopnje zmotno odločilo, da ugovor res transacta, ki ga je podala toženka, ni utemeljen in da posledično ni podlage za zavrženje tožbe po prvem odstavku 274. člena ZPP. Vrhovno sodišče RS se je že večkrat izreklo, da je izvršljiv notarski zapis primerljiv s sodno poravnavo. Tudi v sodni praksi višjih sodišč je sprejeto enako stališče, da zaradi podobnosti med terjatvijo iz izvršljivega notarskega zapisa in terjatvijo, ki temelji na sodni poravnavi, pride v upoštev analogna uporaba določbe 274. člena ZPP, po kateri je sodna poravnava ovira za sojenje, njen obstoj pa ima za posledico zavrženje tožbe (tako VSL v odločbah II Cp 327/2013, I Cpg 1309/2015, III Cp, 1002/2016, II Cp 2294/2017, I Cp 891/2018). Zato pa je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da obravnavan neposredno izvršljiv notarski zapis naj ne bi bil sodna poravnava in naj ne bi imel učinkov pravnomočnosti ter naj ne bi predstavljal procesne ovire za sojenje. Izvršljiv notarski zapis ima enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava.

3.Nasprotna stranka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je toženkino sklicevanje na v neposredno izvršljivem notarskem zapisu zapisan Sporazum o razdružitvi skupnega premoženja z dne 28. 6. 2011, s katerimi je nasprotovala tožnikovim trditvam in zahtevku na ugotovitev skupnega premoženja in deleža na njem in s katerim je utemeljevala in uveljavljala tudi ugovor res transacta (torej obstoj negativne procesne predpostavke iz prvega odstavka 274. člena ZPP in 308. člena ZPP) ter predlagala zavrženje tožbe, zavrnilo z razlogovanjem, da izvršljiv notarski zapis ni poravnava pred sodiščem ali drugim pristojnim organom in nima učinka pravnomočnosti ampak le učinek neposredne izvršljivosti. Učinek pravnomočnosti imajo zgolj sodne odločbe in sodne poravnave in le glede njih prvi odstavek 274. člena ZPP in 308. člen ZPP predpisuje, da se tožba zavrže, če sodišče ugotovi, da teče pravda o predmetu, o katerem je že bilo (s sodno odločbo) pravnomočno razsojeno ali o katerem je že sklenjena sodna poravnava.

6.Stališče, da izvršljiv notarski zapis kljub učinku neposredne izvršljivosti ni odločba in nima učinka pravnomočnosti, niti ni poravnava pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, izhaja iz odločb Vrhovnega sodišča RS II Ips 73/2012 (točka 13 obrazložitve), II Ips 75/2006 in II Ips 479/2008 (točka 8 obrazložitve) in pravne teorije1. Da zaradi takšnih učinkov neposredno izvršljiv notarski zapis (ki nima učinka pravnomočnosti) ne predstavlja ovire za sojenje po prvem odstavku 274. člena ZPP in 308. člena ZPP, se je izrekla že tudi sodna praksa, katero je sodišče prve stopnje tudi navedlo (VSM I Cp 538/2023). Zato pa je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi toženkinega ugovora res transacta. Nekonkretizirane pritožbene trditve o drugačnem stališču Vrhovnega sodišča in o drugačnem stališču višjih sodišč, ki bi naj izhajal iz pritožbeno izpostavljenih odločb VSL, niso utemeljene. Iz navedenih odločb VSL namreč ne izhaja, da se odločitve v teh zadevah nanašajo na presojo neposredno izvršljivega notarskega zapisa v smislu obstoja procesne predpostavke res transacta. Pri vseh teh zadevah je sodišče presojalo učinke izvršljivega notarskega zapisa v povezavi s tožnikovim tožbenim zahtevkom, izhajajočim iz takšnega notarskega zapisa ter v zvezi s tem povezanim obstojem (pozitivne) procesne predpostavke - obstojem pravnega interesa. Pritožbeni očitki o pravni zmotnosti odločitve o zavrnitvi toženkinega ugovora res transacta so tako neutemeljeni.

7.Zaradi neutemeljenosti pritožbenih trditev in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP)

8.Ker je odločitev izpodbijanega sklepa vmesna procesna odločitev in ne končna odločitev, od katere je odvisna odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov, je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.

-------------------------------

1Rijavec Vesna, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 125; Plavšak Nina, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo, št. 8, 2012.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 274, 308

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.