Jedro

Tudi pri odločanju o dodelitvi izredne BPP je treba ugotavljati, ali je izpolnjen objektivni kriterij za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Takšna zakonska ureditev sledi namenu ZBPP, ki ni v tem, da bi se BPP dodeljevala za zadeve, v katerih prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.

Glede na skopo obrazložitev izpodbijane odločbe glede razlogov, ki so organ vodili do ugotovitve, da zadeva ni očitno nerazumna, sodišče ugotavlja, da organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP oz. same presoje ni zadostno utemeljil v sami obrazložitvi, kar pomeni, da iz same obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja izkazanost pogoja ne/razumnosti in verjetnosti izgleda za uspeh v sodnem postopku.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Delovnega sodišča v Celju št. Bpp 128/2024 z dne 23. 10. 2024 se odpravi in se vrne zadeva toženi stranki v ponovni postopek.

II.Zavrne se zahteva prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji prizadete stranke - prosilke za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) od 20. 9. 2024 dalje za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) zoper sklep Ustavnega sodišča RS (USRS) št. Up-1703/23-4 z dne 28. 8. 2024, v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (VSRS) št. VIII DoR 166/2023 z dne 24. 10. 2023, sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča (VDSS) št. Pdp 57/2023 z dne 11. 7. 2023 in sodbo Delovnega in socialnega sodišča (DSS) v Ljubljani št. I Pd 13/2022 z dne 28. 9. 2022 (I. točka izreka). Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik R. R. (II. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je organ najprej ugotovil, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, saj je po odločbi Centra za socialno delo Savinjsko - Šaleška z dne 14. 8. 2024 za čas od 1. 8. 2024 do 31. 1. 2025 upravičena do denarne socialne pomoči, skladno s prvim odstavkom 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

3.V nadaljevanju je organ še ugotovil, da prosilka izpolnjuje tudi kriterije glede objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, in sicer da prosilka v laično navedenih razlogih smiselno navaja, da so ji bile v izreku izpodbijanega akta navedenih postopkih odločanja o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi kršene človekove pravice iz Evropske konvencije za človekove pravice in temeljne svoboščine (EKČP), konkretno pravica do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP, pravica do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP in prepoved diskriminacije iz 14. člena EKČP, pri čemer USRS ustavne pritožbe zoper sklep VSRS št. VIII DoR 166/2023 z dne 24. 10. 2023 ni sprejelo v obravnavo, ker niso bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o ustavnem sodišču, prav tako pa je tudi VSRS sprejelo stališče, da predlog za dopustitev revizije zoper sodbo VDSS št. Pdp 57/2023 z dne 11. 7. 2023 v zvezi s sodbo DSS v Ljubljani št. I Pd 13/2022 z dne 28. 9. 2022 ni utemeljen, ker niso izpolnjeni pogoji v skladu s 367.a členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ugotavlja še, da ESČP v postopku s pritožbo ugotavlja, ali odločitev najvišjega državnega sodišča pomeni kršitev pravice ali svoboščine, ki je zavarovana z EKČP, pri čemer obravnava pritožbo pritožnika, ko so izčrpana vsa notranja pravna sredstva in v štirih mesecih od dne, ko je bila sprejeta odločitev po domačem pravu. V zvezi z navedenim organ ugotavlja, da je prosilka pred domačimi sodišči izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva in zatrjuje kršitev pravice, ki je zavarovana z EKČP, 4 mesečni rok za vložitev pritožbe pa še ni iztekel, saj je bil sklep USRS izdan 28. 8. 2024. Organ zato ugotavlja, da možnost uspeha prosilke s pritožbo na ESČP ni povsem izključena, zadeva pa je pomembna tudi za njen osebni in socialno-ekonomski položaj, zato je izpolnjen tudi vsebinski pogoj za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilca zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa naj vrne zadevo po odpravi odločbe v ponovni postopek. Navaja, da toženka ni opravila materialnopravne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP v skladu s 24. členom ZBPP, torej materialnopravne presoje o tem, da zadeva ni očitno nerazumljiva in ima prosilka vsaj verjetne izglede za uspeh. Izpodbijana odločba tako nima razlogov o odločilnem dejstvu in se je ne da preizkusiti. Tožnik meni, da prosilka nima verjetnih izgledov za uspeh z vložitvijo pritožbe na ESČP. Prosilka v dopolnitvi prošnje za BPP zatrjuje kršitev bistvenih določb pravdnega postopka, zmotno uporabo materialnega prava in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar pa niso kršitve človekovih pravic. Toženka sicer v izpodbijani odločbi navaja kršitev 6. člena EKČP, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja, vendar prosilka konkretno ne navede, za kakšno nepošteno sojenje bi naj šlo, zgolj izraža nestrinjanje z uporabo materialnega prava oz. z materialnopravnimi zaključki sodišča, kot tudi izraža le pavšalno kršenje procesnih pravil. Prosilka ne bo mogla utemeljiti niti kršitve po 13. členu EKČP, saj ni navedla, na kakšen način oz. s čim bi ji naj bila kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva oz. za katero pomembno ustavnopravno vprašanje gre. Tudi ne navede, s čim bi ji naj bila kršena pravica do prepovedi diskriminacije iz 14. člena EKČP, kjer zgolj pavšalno navaja glede diskriminacije, izvzetja cepljenih iz testiranja ter glede dolžnosti izkazovanja s PCT. Tožnik meni, da prosilka v teh primerih, ko zatrjuje kršitev EKČP, v bistvu graja in opisuje nestrinjanje z materialnopravnimi zaključki sodišča, pri čemer ne gre za kršitev človekovih pravic, ki jih tudi z ničemer ne konkretizira oz. izkaže. Tako nenazadnje tudi izhaja iz razlogov za zavrnitev ustavne pritožbe prosilke. Tožnik tako meni, da prosilka nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo na ESČP, saj ne konkretizira, katera človekova pravica ali temeljna svoboščina je bila z uporabo materialnega prava s sodbo prve in druge stopnje oz. s sklepom VSRS kršena niti tega ne konkretizira v prošnji za dodelitev BPP.

5.Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na 24. člen ZBPP in navaja, da je toženka za namen presoje razumnosti zadeve oz. verjetnega izgleda za uspeh prosilko s sklepom z dne 20. 9. 2024 pozvala na dopolnitev prošnje z navedbo razlogov za vložitev pritožbe na ESČP, kar je prosilka storila z vlogo z dne 25. 9. 2024, kjer je zatrjevala kršitev človekove pravice (prepoved diskriminacije) iz EKČP ter še pojasnila, da bolj podrobnih razlogov zaradi pravne neukosti ne more podati, zato prosi za dodelitev odvetnika. Na podlagi laičnega pojasnila prosilke je sodišče opravilo vsebinski preizkus objektivnega razloga prošnje za BPP in ugotovilo, da je prosilka izkazala, da zadeva ni očitno nerazumna, saj je opisala kršitev človekove pravice iz EKČP (prepoved diskriminacije) ter smiselno kršitev pravice do poštenega sojenja in pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ki je bila v postopku sojenja pred domačimi sodišči kršena. S tem je na prvi pogled izkazala očitne razloge za vložitev pritožbe na ESČP.

Razlogi za zavrnitev dodelitve BPP na podlagi prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve,

organ za BPP pa s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP, saj nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti. Prošnjo za dodelitev BPP je tako mogoče zavrniti le, če je očitno, da zadeva nima niti verjetnih izgledov za uspeh, pri čemer gre v sodni praksi predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot je na primer zamuda prekluzivnega roka ali nedovoljenost pravnega sredstva, zastaranje ipd.

11.To pa tudi pomeni, da organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oz. prekomernega posega v varovano pravico. Ustavnoskladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnih možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Organ s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP. ZBPP namreč organu ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko zgolj predmet obravnave v sodnem postopku, vendar pa mora organ navesti razlog (torej okoliščine), utemeljene na 24. členu ZBPP, zakaj ocenjuje, da prosilec že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh.

11.To pa tudi pomeni, da organ za BPP nima zakonske podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločbe, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitosti. Pri tem je treba upoštevati, da je namen BPP uresničevanje z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS), zato je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega oz. prekomernega posega v varovano pravico. Ustavnoskladna razlaga določb 24. člena ZBPP je zato po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnih možnosti za uspeh, torej standarda očitosti. Organ s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z BPP. ZBPP namreč organu ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko zgolj predmet obravnave v sodnem postopku, vendar pa mora organ navesti razlog (torej okoliščine), utemeljene na 24. členu ZBPP, zakaj ocenjuje, da prosilec že na prvi pogled, torej očitno, nima možnosti za uspeh.

12.Pravni standard očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP je treba presojati v vsaki konkretni zadevi posebej. Prosilec mora zato, da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, pojasniti svojo vlogo. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da vsaj laično nakaže okoliščine, iz katerih izhaja, da so kršene njegove pravice, in ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Po 32. členu ZBPP pa mora prošnja za BPP vsebovati tudi podatke o zadevi.

13.Prosilka je v prošnji za BPP oz. v dopolnitvi prošnje v zadevi navedla, da vlaga prošnjo v zvezi s pritožbo, ki jo želi vložiti na ESČP zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava (pri čemer je laično navedla še, da je materialnopravno ne/odločitev napačna zaradi zakonitosti obveznega testiranja na virus SARS-COV-2 in posledično glede odpovedi, glede pravne podlage odpovedi, glede dolžnosti izkazovanja s PCT, glede diskriminacije in glede izvzetja cepljenih iz testiranja) in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Toženka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe le navedla, da prosilka zatrjuje kršitev človekovih pravic iz EKČP, in sicer pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP), pravice do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP) in prepovedi diskriminacije (14. člen EKČP), da so bila izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva v RS in da je prosilka vložila predlog, še preden se je iztekel štirimesečni rok za vložitev pritožbe zoper sklep USRS z dne 28. 8. 2024. Glede na navedeno je brez konkretne obrazložitve le zaključila, da možnost uspeha prosilke s pritožbo na ESČP ni povsem izključena, kakor tudi brez podrobnejše obrazložitve le pavšalno ugotovila, da je zadeva pomembna tudi za njen osebni in socialno-ekonomski položaj.

12.Pravni standard očitne nerazumnosti iz 24. člena ZBPP je treba presojati v vsaki konkretni zadevi posebej. Prosilec mora zato, da bi organ lahko presodil, ali ima zadeva, v zvezi s katero prosi za dodelitev BPP, sploh kakšne izglede za uspeh, pojasniti svojo vlogo. Čeprav je prosilec praviloma prava neuka stranka, pa je od njega kljub temu mogoče pričakovati, da vsaj laično nakaže okoliščine, iz katerih izhaja, da so kršene njegove pravice, in ki bi lahko kazale na to, da je v zadevi smiselno začeti postopek, se ga udeleževati in vlagati pravna sredstva. Po 32. členu ZBPP pa mora prošnja za BPP vsebovati tudi podatke o zadevi.

14.Sodišče ugotavlja, da bi morala toženka zato, da bi ugotovila, da zadeva ni očitno nerazumna, navesti več kot le, da poleg izčrpanja vseh pravnih sredstev v RS in pravočasne vložitve predloga uveljavlja kršitev 6., 13. in 14. člena EKČP (brez konkretne opredelitve, zakaj naj bi bilo temu tako, zgolj z imenom navedenih členov EKČP), pač pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi organ za BPP lahko ocenil, ali bi prosilka z navedeno pritožbo na ESČP lahko uspela.

15.ZBPP opredeljuje podkriterije, po katerih se oceni zadevo, da šteje za očitno nerazumno, v tretjem odstavku 24. člena, in sicer: če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Glede na to mora prošnja za BPP navajati dejstva in okoliščine o zadevi, da organ za BPP lahko po navedenih podkriterijih oceni, ali je izpolnjen kriterij, da ne gre za očitno nerazumno zadevo. Obrazložitev odločbe se v zvezi s prosilkino dopolnitvijo prošnje za dodelitev BPP do teh podkriterijev "očitne nerazumnosti zadeve" ne opredeljuje, pač pa organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ob sicer pravilni ugotovitvi izčrpanja vseh pravnih sredstev v RS in pravočasne vložitve predloga, le ugotavlja brez konkretne argumentacije, da možnost uspeha prosilke s pritožbo na ESČP ni povsem izključena, ker tožnica uveljavlja kršitev treh členov EKČP, brez konkretizacije razlogov pa tudi ugotovi, da je zadeva pomembna tudi za njen osebni in socialno-ekonomski položaj.

13.Prosilka je v prošnji za BPP oz. v dopolnitvi prošnje v zadevi navedla, da vlaga prošnjo v zvezi s pritožbo, ki jo želi vložiti na ESČP zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava (pri čemer je laično navedla še, da je materialnopravno ne/odločitev napačna zaradi zakonitosti obveznega testiranja na virus SARS-COV-2 in posledično glede odpovedi, glede pravne podlage odpovedi, glede dolžnosti izkazovanja s PCT, glede diskriminacije in glede izvzetja cepljenih iz testiranja) in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Toženka pa je v obrazložitvi izpodbijane odločbe le navedla, da prosilka zatrjuje kršitev človekovih pravic iz EKČP, in sicer pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP), pravice do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP) in prepovedi diskriminacije (14. člen EKČP), da so bila izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva v RS in da je prosilka vložila predlog, še preden se je iztekel štirimesečni rok za vložitev pritožbe zoper sklep USRS z dne 28. 8. 2024. Glede na navedeno je brez konkretne obrazložitve le zaključila, da možnost uspeha prosilke s pritožbo na ESČP ni povsem izključena, kakor tudi brez podrobnejše obrazložitve le pavšalno ugotovila, da je zadeva pomembna tudi za njen osebni in socialno-ekonomski položaj.

16.Pred izdajo odločbe je namreč treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, strankam pa omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). To pa organ stori tudi tako, da izda (polno) obrazloženo upravno odločbo. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Obrazložitev upravne odločbe je določena v prvem odstavku 214. člena ZUP, v skladu s katerim obrazložitev obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če je obrazložitev pomanjkljiva, so namreč lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Pravica do pravnega sredstva je lahko učinkovita le, če je odločba najprej polno obrazložena, kar pomeni, da mora biti obrazložena na tako konkreten način, da bo omogočena presoja, ali je organ v zadostni meri izpolnil vse zahteve, ki mu jih glede ugotovitvenega in dokaznega bremena nalagajo zakonske določbe. Obrazložitev odločbe, s katero je BPP dodeljena, ni namreč namenjena le prosilcu. Pri odločanju o dodelitvi BPP je poleg pravice oz. pravnega interesa prosilca treba upoštevati tudi javni interes, kajti sredstva, potrebna za izvajanje ZBPP, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije (44. člen ZBPP), zato za ta sredstva veljajo proračunska načela učinkovitosti in gospodarnosti. V varovanju javnega interesa državno odvetništvo lahko sproži postopek presoje odločbe, s katero je BPP dodeljena, zato mora biti odločba tako obrazložena, da je tak preizkus možen.

17.Glede na skopo obrazložitev izpodbijane odločbe glede razlogov, ki so organ vodili do ugotovitve, da zadeva ni očitno nerazumna, sodišče ugotavlja, da organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP (24. člen ZBPP) oz. same presoje ni zadostno utemeljil v sami obrazložitvi (214. člen ZUP), kar pomeni, da iz same obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja izkazanost pogoja ne/razumnosti in verjetnosti izgleda za uspeh v sodnem postopku. Razlog za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP ne predstavlja (poleg izčrpanja vseh pravnih sredstev in pravočasnosti vložitve prošnje) samo za sebe dejstvo, da naj bi bile prosilki kršene tri pravice iz EKČP. Pogoja očitne nerazumnosti glede na določila ZBPP in 140. člen ZUP ni mogoče interpretirati tako, kot je to storila toženka, da naj bi zadoščalo za verjetnost uspeha prosilkine pritožbe na ESČP, da prosilka le navede kršitve pravic iz EKČP, organu pa ob omembi te kršitve ni treba preveriti, kateri so vsebinski razlogi, zaradi katerih prosilka prosi za BPP za postopek pritožbe na ESČP. Skladno z ustavno pravico do enakega dostopa do sodnega varstva (prvi odstavek 14. člena v zvezi z 23. členom Ustave RS) in določbami ZBPP je, da organ prosilko pozove, da pove razlog, okoliščine oz. dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati s pritožbo pred ESČP, nezakonita oz. ji krši določeno pravico. S tem se v upravnem postopku odločanja o prošnji za BPP uresničuje pravica do zaslišanja stranke (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP). Zato določila 140. člena ZUP ni mogoče uporabiti v zadevah BPP na način, kot je to storila toženka v konkretni zadevi, saj tudi iz 140. člena ZUP izhaja, da dejansko stanje, na katero opira zahtevek, stranka navede natančno, po resnici in določno, kar v zadevah BPP pomeni obveznost v okvirih, znotraj katerih je razumno zahtevati od stranke ustrezno aktivnost, sicer pa je obveznost organa za BPP, da po vsebini oceni pogoje iz 24. člena ZBPP. Po ZBPP se (socialno šibkejši) osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči, imelo končni uspeh. To pa niso ne pavšalne ugotovitve o kršitvah pravic prosilke iz EKČP in ne pavšalne ugotovitve, da bi bila dodelitev BPP koristna glede na osebni in socialnoekonomski položaj prosilke, ne zadostijo namreč zahtevi iz 24. člena ZBPP. Kljub temu pa je organ sklenil, da prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki pa ga glede na razloge izpodbijane odločbe torej ni mogoče preizkusiti.

14.Sodišče ugotavlja, da bi morala toženka zato, da bi ugotovila, da zadeva ni očitno nerazumna, navesti več kot le, da poleg izčrpanja vseh pravnih sredstev v RS in pravočasne vložitve predloga uveljavlja kršitev 6., 13. in 14. člena EKČP (brez konkretne opredelitve, zakaj naj bi bilo temu tako, zgolj z imenom navedenih členov EKČP), pač pa tudi dejstva in okoliščine, na podlagi katerih bi organ za BPP lahko ocenil, ali bi prosilka z navedeno pritožbo na ESČP lahko uspela.

18.Iz obrazložitve upravnega akta morajo torej izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka oz. državno odvetništvo ob varovanju javnega interesa lahko preveri oz. se do njih opredeli na način, da jih lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Po presoji sodišča tožnik utemeljeno očita, da izpodbijana odločba ni obrazložena tako, da bi bili vidni vsi razlogi, zaradi katerih je organ za BPP sprejel odločitev. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v celoti ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Skladno s 24. členom ZBPP bo morala toženka opraviti presojo, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. ali ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh. Navedeno pomeni, da mora organ vsaj v omejenem obsegu opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve. To presojo organ za BPP (toženka) opravi na podlagi navedb prosilke v prošnji in njeni dopolnitvi ter podatkov zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP. Sodišče ni odločilo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagala tožnica, ker glede na razlog za odpravo izpodbijane odločbe narava stvari tega ne dopušča (65. člen ZUS-1). Iz 2. člena ZUS-1 sledi, da upravni spor pomeni sodni nadzor nad akti upravnih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le, kadar bi drugačen način odločanja namreč pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.

19.Sodišče pripominja, da se sicer strinja z razlogi, ki jih je glede pogoja očitne nerazumnosti navedla toženka v odgovoru na tožbo. Vendar pa bi morala te navedbe toženka podati v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ne pa šele v odgovoru na tožbo, kjer jih sodišče skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 kot prepozne ne more upoštevati.

15.ZBPP opredeljuje podkriterije, po katerih se oceni zadevo, da šteje za očitno nerazumno, v tretjem odstavku 24. člena, in sicer: če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem ali pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Glede na to mora prošnja za BPP navajati dejstva in okoliščine o zadevi, da organ za BPP lahko po navedenih podkriterijih oceni, ali je izpolnjen kriterij, da ne gre za očitno nerazumno zadevo. Obrazložitev odločbe se v zvezi s prosilkino dopolnitvijo prošnje za dodelitev BPP do teh podkriterijev "očitne nerazumnosti zadeve" ne opredeljuje, pač pa organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ob sicer pravilni ugotovitvi izčrpanja vseh pravnih sredstev v RS in pravočasne vložitve predloga, le ugotavlja brez konkretne argumentacije, da možnost uspeha prosilke s pritožbo na ESČP ni povsem izključena, ker tožnica uveljavlja kršitev treh členov EKČP, brez konkretizacije razlogov pa tudi ugotovi, da je zadeva pomembna tudi za njen osebni in socialno-ekonomski položaj.

K II. točki izreka

20.Stroškovni zahtevek prizadete stranke je sodišče obravnavalo po določbah ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1, ker ZUS-1 stroškov prizadetih strank ne ureja, in sicer upoštevaje ureditev stroškov stranskemu intervenientu. Odločitev sodišča temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP, po kateri se o stroških določa po načelu uspeha, in 155. členu tega zakona, po katerem se priznavajo le potrebni stroški, ko o tem odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Po načelu uspeha prizadeti stranki glede na njen interes (zavrnitev tožbe), upoštevaje odločitev v obravnavani zadevi, je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP zavrnilo.

16.Pred izdajo odločbe je namreč treba ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, strankam pa omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP). To pa organ stori tudi tako, da izda (polno) obrazloženo upravno odločbo. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Obrazložitev upravne odločbe je določena v prvem odstavku 214. člena ZUP, v skladu s katerim obrazložitev obsega: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če je obrazložitev pomanjkljiva, so namreč lahko zagotovljena pravna sredstva le navidezna. Pravica do pravnega sredstva je lahko učinkovita le, če je odločba najprej polno obrazložena, kar pomeni, da mora biti obrazložena na tako konkreten način, da bo omogočena presoja, ali je organ v zadostni meri izpolnil vse zahteve, ki mu jih glede ugotovitvenega in dokaznega bremena nalagajo zakonske določbe. Obrazložitev odločbe, s katero je BPP dodeljena, ni namreč namenjena le prosilcu. Pri odločanju o dodelitvi BPP je poleg pravice oz. pravnega interesa prosilca treba upoštevati tudi javni interes, kajti sredstva, potrebna za izvajanje ZBPP, se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije (44. člen ZBPP), zato za ta sredstva veljajo proračunska načela učinkovitosti in gospodarnosti. V varovanju javnega interesa državno odvetništvo lahko sproži postopek presoje odločbe, s katero je BPP dodeljena, zato mora biti odločba tako obrazložena, da je tak preizkus možen.

-------------------------------

1. Skladno s sodno prakso mora namreč organ, ki odloča o dodelitvi BPP, 24. člen ZBPP, upoštevajoč načelo sorazmernosti, razlagati restriktivno tako, da ne pride do nedopustnega posega v pravico prosilca do sodnega varstva oz. pravnega sredstva. Pri tem ne sme preseči standarda očitnosti in prejudicirati morebitno meritorno odločitev. Tako sodbe Upravnega sodišča RS (UPRS) II U 116/2022 z dne 11. 5. 2022 in II U 31/2020 z dne 22. 4. 2020.

17.Glede na skopo obrazložitev izpodbijane odločbe glede razlogov, ki so organ vodili do ugotovitve, da zadeva ni očitno nerazumna, sodišče ugotavlja, da organ za BPP ni opravil ustrezne presoje objektivnega pogoja za dodelitev BPP (24. člen ZBPP) oz. same presoje ni zadostno utemeljil v sami obrazložitvi (214. člen ZUP), kar pomeni, da iz same obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja izkazanost pogoja ne/razumnosti in verjetnosti izgleda za uspeh v sodnem postopku. Razlog za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP ne predstavlja (poleg izčrpanja vseh pravnih sredstev in pravočasnosti vložitve prošnje) samo za sebe dejstvo, da naj bi bile prosilki kršene tri pravice iz EKČP. Pogoja očitne nerazumnosti glede na določila ZBPP in 140. člen ZUP ni mogoče interpretirati tako, kot je to storila toženka, da naj bi zadoščalo za verjetnost uspeha prosilkine pritožbe na ESČP, da prosilka le navede kršitve pravic iz EKČP, organu pa ob omembi te kršitve ni treba preveriti, kateri so vsebinski razlogi, zaradi katerih prosilka prosi za BPP za postopek pritožbe na ESČP. Skladno z ustavno pravico do enakega dostopa do sodnega varstva (prvi odstavek 14. člena v zvezi z 23. členom Ustave RS) in določbami ZBPP je, da organ prosilko pozove, da pove razlog, okoliščine oz. dejstva, zaradi katerih meni, da je sodna odločba, ki jo želi izpodbijati s pritožbo pred ESČP, nezakonita oz. ji krši določeno pravico. S tem se v upravnem postopku odločanja o prošnji za BPP uresničuje pravica do zaslišanja stranke (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP). Zato določila 140. člena ZUP ni mogoče uporabiti v zadevah BPP na način, kot je to storila toženka v konkretni zadevi, saj tudi iz 140. člena ZUP izhaja, da dejansko stanje, na katero opira zahtevek, stranka navede natančno, po resnici in določno, kar v zadevah BPP pomeni obveznost v okvirih, znotraj katerih je razumno zahtevati od stranke ustrezno aktivnost, sicer pa je obveznost organa za BPP, da po vsebini oceni pogoje iz 24. člena ZBPP. Po ZBPP se (socialno šibkejši) osebi zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva takrat, kadar izpolnjuje tudi objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči, imelo končni uspeh. To pa niso ne pavšalne ugotovitve o kršitvah pravic prosilke iz EKČP in ne pavšalne ugotovitve, da bi bila dodelitev BPP koristna glede na osebni in socialnoekonomski položaj prosilke, ne zadostijo namreč zahtevi iz 24. člena ZBPP. Kljub temu pa je organ sklenil, da prosilka izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki pa ga glede na razloge izpodbijane odločbe torej ni mogoče preizkusiti.

2. Sodba UPRS I U 1681/2021 z dne 28. 12. 2021.

3. Sodba UPRS II U 31/2020 z dne 22. 4. 2020.

18.Iz obrazložitve upravnega akta morajo torej izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka oz. državno odvetništvo ob varovanju javnega interesa lahko preveri oz. se do njih opredeli na način, da jih lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je določena s tistim, kar zadeva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru. Po presoji sodišča tožnik utemeljeno očita, da izpodbijana odločba ni obrazložena tako, da bi bili vidni vsi razlogi, zaradi katerih je organ za BPP sprejel odločitev. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitev ni mogoče preizkusiti, pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1, zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v celoti ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Pri tem je toženka vezana na pravno mnenje sodišča glede na njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1). Skladno s 24. členom ZBPP bo morala toženka opraviti presojo, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. ali ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh. Navedeno pomeni, da mora organ vsaj v omejenem obsegu opraviti tudi vsebinski preizkus zadeve. To presojo organ za BPP (toženka) opravi na podlagi navedb prosilke v prošnji in njeni dopolnitvi ter podatkov zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP. Sodišče ni odločilo v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagala tožnica, ker glede na razlog za odpravo izpodbijane odločbe narava stvari tega ne dopušča (65. člen ZUS-1). Iz 2. člena ZUS-1 sledi, da upravni spor pomeni sodni nadzor nad akti upravnih organov, ne pa prevzemanja njihovih funkcij. Sodno odločanje o pravici lahko nadomesti upravno odločanje le, kadar bi drugačen način odločanja namreč pomenil nedopusten poseg v pravico do sodnega varstva.

4. Ta se dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.

5. Tako sodbe UPRS I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, II U 158/2018 z dne 17. 10. 2018, II U 67/2014 z dne 26. 3. 2014, I U 357/2013 z dne 21. 3. 2013, in tudi sodba VSRS X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013.

19.Sodišče pripominja, da se sicer strinja z razlogi, ki jih je glede pogoja očitne nerazumnosti navedla toženka v odgovoru na tožbo. Vendar pa bi morala te navedbe toženka podati v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ne pa šele v odgovoru na tožbo, kjer jih sodišče skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 kot prepozne ne more upoštevati.

6. Tako sodba UPRS I U 1190/2019-6 z dne 10. 9. 2019, točka 6 - 8 obrazložitve.

7. Tako sodba UPRS I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019, točka 9 in 10 obrazložitve.

K II. točki izreka

8. Sodba UPRS I U 1864/2021 z dne 28. 1. 2022, 9. točka obrazložitve.

9. Tako tudi sodba UPRS IV U 60/2023 z dne 16. 10. 2023, 15. točka obrazložitve.

20.Stroškovni zahtevek prizadete stranke je sodišče obravnavalo po določbah ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1, ker ZUS-1 stroškov prizadetih strank ne ureja, in sicer upoštevaje ureditev stroškov stranskemu intervenientu. Odločitev sodišča temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP, po kateri se o stroških določa po načelu uspeha, in 155. členu tega zakona, po katerem se priznavajo le potrebni stroški, ko o tem odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Po načelu uspeha prizadeti stranki glede na njen interes (zavrnitev tožbe), upoštevaje odločitev v obravnavani zadevi, je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP zavrnilo.

10. Tako smiselno sodba UPRS I U 1241/2021 z dne 22. 9. 2021, 9. in 12. točka obrazložitve.

11. Toženka se sploh ni opredelila do tega, zakaj bi bila zadeva pomembna za prosilkin osebni in socialnoekonomski položaj (brez česar ni moč presoditi obstoja objektivnega pogoja za dodelitev BPP po drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP).

-------------------------------

12. Tako sodba VSRS I Up 248/2002 z dne 10. 11. 2004.