Jedro

Za uveljavljanje upravičenja do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem ne zadostuje odločba o priznani odškodnini na podlagi ZPŠOIRSP in iz tega izhajajoč status osebe izbrisane iz registra stalnih prebivalcev, temveč mora kandidat izkazati tudi dovoljenje za stalno prebivanje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo v postopku 17. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju javni razpis) odločil, da tožnik kot prosilec ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ker nima izkazanega stalnega prebivališča v Mestni občini Ljubljana (1. točka izreka) in navedel, da se zaradi neizpolnjevanja pogojev tožnik ne uvrsti na prednostno listo upravičencev do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je povzel določbe oziroma pogoje, ki so v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) predmet tega javnega razpisa. V zvezi s tožnikovo vlogo je ugotovil, da tožnik ne sodi med upravičence, ki lahko skladno s 3. členom Pravilnika kandidirajo na tem razpisu, če imajo v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL) začasno (za določene skupine prosilcev) oziroma stalno prebivališče, saj tožnik na območju Republike Slovenije (RS) nima prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Nadalje je še navedel, da tožnik tudi ne izpolnjuje pogoja državljanstva RS, saj je bilo ugotovljeno, da je državljan Republike Srbije, v postopku pa ni izkazal statusa upravičenca zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

3. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil, obrazložitvi prvostopenjskega organa pa dodaja, da so se pri obravnavi vloge skladno s poglavjem 7 javnega razpisa upoštevale razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge (oziroma v času razpisa, to je od 24. 9. 2016 do 28. 10. 2016) in so navedene v vlogi. Odločba Upravne enote Ljubljana, št. 492-801/2015-42 z dne 8. 3. 2017, na podlagi katere je tožnik upravičen do odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v obdobju od 25. 7. 1993 do 24. 8. 2007, ki jo tožnik prilaga k pritožbi, v času javnega razpisa še ni obstajala in zato v postopku izdaje prvo- ter drugostopenjske odločbe skladno s tretjim odstavkom 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ni bila upoštevana. Poleg tega pa so po določbah 2.1 poglavja javnega razpisa upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem le osebe, izbrisane iz registra stalnega prebivalstva po Zakonu o tujcih (v nadaljevanju ZTuj), ki so po izbrisu pridobile dovoljenje za stalno prebivanje in jim je bila priznana odškodnina po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljevanju ZPŠOIRSP) in ki imajo tekom razpisnega postopka stalno prebivališče na območju MOL.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je pogoj stalnega prebivališča v MOL izkazal s predložitvijo odločbe o priznanju statusa izbrisane osebe. Meni, da ima pravico do sodelovanja na javnem razpisu in do dodelitve neprofitnega stanovanja na podlagi te odločbe. Dodaja še, da je brez državljanstva in črnogorske narodnosti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek pred upravnim organom, v katerem naj se tožniku dodeli neprofitno stanovanje v najem.

5. Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. V zvezi s tožnikovim ugovorom, da je izkazal izpolnjenost pogoja stalnega prebivališča s tem, ko je predložil odločbo o priznanem statusu izbrisane osebe, odgovarja, da je s predloženo odločbo odločeno le o denarni odškodnini, s katero pa ni izkazanega status upravičenca zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivališča. Tožnik je tudi sam v vlogi navajal, da je brezdomec in brez državljanstva ter da si ureja svoj status, saj tečejo postopki za pridobitev legalnega bivanja v Sloveniji in odškodninski postopek o izbrisu državljanstva, kar je izkazal s priloženim vabilom Upravne enote Ljubljana na razgovor dne 12. 10. 2016 v zvezi s postopkom določitve denarne odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. To pa dodatno potrjuje, da ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje ali bil sprejet v državljanstvo. Prvostopenjski organ ga je v postopku pozval, da svojo vlogo dopolni s predložitvijo dokazila o prijavi stalnega prebivališča na naslovu ..., ki ga je navedel v vlogi, ter dokazila o statusu upravičenca zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivališča, vendar tožnik vloge v postavljenem roku ni dopolnil. Odločitev je zato sprejel na podlagi uradno pridobljenih podatkov, po katerih tožnik tekom razpisnega postopka na območju MOL ni imel prijavljenega stalnega prebivališča, zato je ocenil, da splošni pogoj za sodelovanje na razpisu ni izpolnjen. Ugotavlja, da tožnik tudi v času izdaje drugostopenjske odločbe ni imel urejenega stalnega prebivališča. Meni, da s predloženo odločbo o upravičenosti do denarne odškodnine ne more izkazati statusa upravičenca zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, niti ne more izkazati izpolnjenosti pogoja stalnega prebivališča, saj se je v postopku presoje upravičenosti do denarne odškodnine ugotavljalo le tožnikovo dejansko prebivanje na območju RS v obdobju od julija 1993 do avgusta 2007, kar pa ni mogoče enačiti z dovoljenjem za stalno prebivanje v času oddaje vloge oziroma razpisa.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporno, ali tožnik z odločbo o upravičenosti do denarne odškodnine za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, izkazal izpolnjevanje pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem.

8. Iz obrazložitve drugostopenjskega organa izhaja, da je bila odločba št. 492-801/2015-42 z dne 8. 3. 2017, s katero je bila tožniku na podlagi ZPŠOIRSP priznana odškodnina za škodo, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva v obdobju od 25. 7. 1993 do 24. 8. 2007, izdana po zaključku javnega razpisa, ki je trajal od 24. 9. 2016 do 28. 10. 2016, in je skladno z določbami drugega odstavka 7. poglavja razpisnih pogojev že zato ni bilo mogoče upoštevati. Po tej določbi se namreč pri obravnavi vloge upoštevajo razmere, ki so obstajale v času oddaje vloge.

9. Pravilno pa je toženka tudi presodila, da tožnik z navedeno odločbo, tudi sicer ni izkazal izpolnjevanja razpisnih pogojev.

10. Stanovanjski zakon (v nadaljevanju SZ-1), ki vsebuje splošne določbe o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem, med drugim v petem odstavku 87. člena določa, da so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine upravičeni državljani RS, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s Pravilnikom. Ta v 2. členu določa, da so s Pravilnikom določeni splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci oziroma prosilke, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja. Med pogoji, ki so navedeni v 3. členu Pravilnika, sta tudi državljanstvo RS in stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne organizacije, v kateri je prosilec zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja. Ne glede na pogoj državljanstva so skladno s petim odstavkom 3. člena Pravilnika do dodelitve neprofitnega stanovanja upravičene tudi osebe, ki so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobile dovoljenje za stalno prebivanje po Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I, 44/97, 50/98 - odl. US in 14/99 - odl. US; ZTuj), Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 64/09 - uradno prečiščeno besedilo; ZTuj-1), Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 50/11 in 57/11 - popr.; ZTuj-2), Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 76/10 - uradno prečiščeno besedilo; ZUSDDD) ali Zakonu o začasnem zatočišču (Uradni list RS, št. 20/97, 94/00 - odl. US, 67/02, 2/04 - ZPNNVSM in 65/05 - ZZZRO; ZZZat).

11. Tudi iz točke 2.1. splošnih pogojev obravnavanega javnega razpisa izhaja, da so upravičenci do neprofitnega stanovanja lahko poleg državljanov RS in, ob upoštevanju vzajemnosti, državljanov ostalih članic Evropske unije, tudi osebe s priznanim statusom upravičenca zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivališča, ki so po izbrisu pridobile dovoljenje za stalno prebivanje, ker jim je bila ugotovljena upravičenost po ZPŠOIRSP. Za vse upravičence (tudi tiste s statusom upravičenca zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva) pa velja, da morajo imeti v času razpisnega postopka stalno prebivališče na območju MOL.

12. Po prvem odstavku 1. člena ZPŠOIRSP ta zakon ureja pravico do denarne odškodnine in drugih oblik pravičnega zadoščenja z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, za osebe, določene s tem zakonom, ki jim je, ko so zanje začele veljati določbe ZTuj, v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča (v nadaljevanju izbris iz registra stalnega prebivalstva). V 2. členu ZPŠOIRSP določa, kdo so upravičenci do pravic iz tega zakona, in sicer pozna dve kategoriji upravičencev. Po prvem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je upravičenec oseba, ki je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva po tam navedenih predpisih pridobila dovoljenje za stalno prebivališče v RS ali je bila sprejeta v državljanstvo RS. Po drugem odstavku istega člena zakona pa je upravičenec oseba, ki je po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva vložila vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po tam navedenih zakonih ali vlogo za sprejem v državljanstvo RS, in je bila njena vloga zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen (razen če je bila vloga zavrnjena iz tam navedenih posebnih razlogov, npr. nevarnost za javni red, ali je bil postopek ustavljen zaradi nesodelovanja stranke pri ugotavljanju teh razlogov), če je v obdobju od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do pravnomočnosti odločbe ali sklepa iz prejšnje alineje v Republiki Sloveniji tudi dejansko živela.

13. Med drugimi oblikami pravičnega zadoščenja (poleg denarne odškodnine), ki jih ZPŠOIRSP ureja v V. poglavju, je tudi pravica do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja (5. točka prvega odstavka 15. člena ZPŠOIRSP). ZPŠOIRSP v 20. členu, ki vsebinsko ureja navedeno pravico, določa, da je ne glede na določbe zakona, ki ureja stanovanjska razmerja, upravičenec z dovoljenjem za stalno prebivanje pri reševanju stanovanjskega vprašanja izenačen z državljanom Republike Slovenije. Do te oblike pravičnega zadoščenje so torej ne glede na državljanstvo upravičeni le upravičenci iz prvega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, torej tisti, ki so po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva pridobili dovoljenje za stalno prebivanje, ne pa tudi upravičenci iz drugega odstavka istega člena zakona, ki tega pogoja ne izpolnjujejo. Na podlagi 26. člena ZPŠOIRSP je bil z navedeno ureditvijo usklajen tudi Pravilnik, in sicer z že citirano določbo petega odstavka 3. člena.

14. Iz navedenega torej izhaja, da za uveljavljanje upravičenja do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem ne zadostuje odločba o priznani odškodnini na podlagi ZPŠOIRSP in iz tega izhajajoč status osebe izbrisane iz registra stalnih prebivalcev, temveč mora kandidat izkazati tudi dovoljenje za stalno prebivanje. Tega pa tožnik ni izkazal, niti ni zatrjeval, da ga je pridobil. Upravičenost do sodelovanja na razpisu in izpolnjenost razpisnih pogojev sicer utemeljuje z odločbo št. 492-801/2015-42 z dne 8. 3. 2017, s katero mu je bila na podlagi ZPŠOIRSP priznana odškodnina, vendar pa iz te odločbe izhaja, da tožnik spada v kategorijo iz drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, torej v kategorijo upravičencev do odškodnine po ZPŠOIRSP, ki po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva niso pridobili stalnega prebivališča ali državljanstva RS. To pa pomeni, da tožnik z navedeno odločbo z dne 8. 3. 2017 ne more uspešno izkazati kumulativno predpisanih pogojev iz 3. člena Pravilnika in določb poglavja 2.1. javnega razpisa, ki so vezani na obstoj dovoljenja za stalno prebivanje in stalnega prebivališča na območju MOL.

15. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. V tej zadevi je bila predmet sodne presoje pravilna razlaga prava, tožnik pa v tožbi ne navaja novih dejstev in dokazov, ki bi bile glede na pojasnjeno pravilno razlago prava lahko pomembne za odločitev o zadevi. Predlaga sicer svoje zaslišanje, vendar ne pojasni, katero pravno pomembno dejstvo, naj bi sodišče ugotavljalo z izvedbo tega dokaza. Glede na navedeno je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

16. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.