Jedro

V okoliščinah obravnavanega primera odprava upravnih odločb ni sprejemljiva, saj bi imela za posledico, kot da o pravici do starostne pokojnine še ne bi bilo odločeno, čeprav je sporna zgolj višina priznane denarne dajatve. V izpodbijani sodbi je pomanjkljivo razlogovano, da je pravna podlaga za razsojo zadeve podana le v določbah od 13. do 24. člena ZPIZ-2 in hkrati pravilno utemeljevano, da bi bilo potrebno v predsodnem postopku postopati po 147. člena ZUP-a in kot predhodno vprašanje razčistiti pokojninsko dobo in v pokojninsko osnovo vštevna nadomestila iz naslova brezposelnosti v letu 2019. Dejstvo je, da socialni spor V Ps 419/2021 o odpravi pravnomočno priznanega nadomestila za brezposelnost, še ni zaključen. Tudi sicer 82. člen ZDSS-1, ki določa, da sodišče odpravi izpodbijani upravni akt in naloži izdajo novega, izrecno ne narekuje odprave prvostopenjskega. To je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ko pravilnost s prvostopenjsko odločbo priznane starostne pokojnine od dneva izpolnitve pogojev sploh ni vprašljiva, temveč le višina odmerjene denarne dajatve.

Izrek

I. Pritožba toženca se zavrne, pritožbi tožnice pa ugodi, sklep z dne 23. 12. 2021 o zavrnjeni dopolnitvi sodbe se razveljavi, I. in II. tč. izreka prvostopenjske sodbe pa spremeni tako, da glasi: " Odločba št. ... z dne 13. 4. 2021 se odpravi in zadeva vrne drugostopenjskemu organu toženca, da v 30 dneh od prejema sodbe ponovno odloči o pritožbi."

II. Toženec je dolžan tožnici v 15-ih dneh povrniti 186,66 EUR stroškov pritožbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Svoje stroške odgovora na pritožbo krije tožnica sama.

Obrazložitev

1. Sodišče je odpravilo odločbi št. ... z dne 20. 11. 2020 in št. ... z dne 13. 4. 2021 glede višine odmerjene starostne pokojnine in v tem obsegu zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka), odredilo da je toženec v 30-ih dneh od pravnomočnosti sodbe dolžan izdati nov upravni akt (II. tč. izreka) in da je dolžan tožnici povrniti stroške postopka, sklep o višini pa bo izdan po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (III. tč. izreka).

S sklepom z dne 23. 12. 2021 je zavrnilo tožničin predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

2. Pritožujeta se obe stranki.

3. _Toženec sodbo izpodbija_ zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, oz. podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Ne strinja se s sodiščem, da v upravnem postopku pokojninska doba za leto 2019 ni bila pravilno ugotovljena, in da bi moral postopati po 147. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku1 (ZUP). Višina starostne pokojnine je sporna zaradi sporne pokojninske dobe za leto 2019, ko je imela tožnica priznano nadomestilo za brezposelnost od 1. 1. 2019 do 19. 11. 2019, vendar je bilo v delovnem sporu pravnomočno razsojeno2, da odpoved ni bila zakonita in pogodba o zaposlitvi z A. d. o. o. v likvidaciji sodno razvezana s 25. 10. 2019. Delodajalec je zatem tožnico prijavil v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja od 1. 1. 2019 do 25. 10. 2019 ter izplačal plačo v višini 22.244,20 EUR za 1711 ur dela. Posledično je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) odpravil odločbo z dne 31. 1. 2019 o pravici do nadomestila za brezposelnost po 3. odst. 65. člena Zakona o urejanju trga dela3 (ZUTD). Odločba je postala dokončna in izvršljiva 1. 3. 2021. Pri odločanju o starostni pokojnini ni bilo potrebno čakati na pravnomočnost odločbe ZRSZ z dne 22. 2. 2021, kot zmotno meni sodišče. Pri odmeri starostne pokojnine so bila v skladu s 140. čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju4 (ZPIZ-2) upoštevana vsa relevantna dejstva iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pokojnina je odmerjena v znesku 1.183,46 EUR mesečno od 20. 11. 2o20 dalje. Tožnica je imela dopolnjenih 36 let, 4 mesece in 27 dni pokojninske dobe, od tega v letu 2019 od 1. 1. 2019 do 25. 10. 2019 z bruto plačo 22.244,20 EUR in od 19. 11. 2019 do 31. 12. 2019 s plačo 1.449,85 EUR za 248 ur rednega dela.

Ne strinja se, da je kot predhodno vprašanje potrebno razjasniti zavarovanje na podlagi denarnega nadomestila od 25. 10. 2019 do 18. 11. 2019 ali odločati o lastnosti zavarovanke, saj je delodajalec vložil prijavo in odjavo na podlagi pravnomočno zaključenega delovnega spora. Ni utemeljeno naložena prekinitev postopka po 147. čl. ZUP ker gre pri odločbi ZRSZ le za vprašanje uporabe prava in ne element dejanskega stanja.

4. **Tožnica** se pritožuje zoper _**sodbo,** ker ni razsojeno_ o celotnem zahtevku ter zoper _**sklep**_ o zavrnitvi predloga za dopolnitev sodbe. Uveljavlja kršitev iz 1. in 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku5 (ZPP). Priglaša stroške pritožbe.

Sodišče bi moralo odločiti o izplačevanju 1.183,46 EUR akontacije pokojnine z uskladitvami. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1) v 2. odst. 81. člena predvideva vsebinsko razsojo. Za opustitev odločitve o celotnem tožbenem zahtevku ni podlage v 82. čl. ZDSS-1. Priznanih 1.183,46 EUR pokojnine ni sporno, temveč upravičenost do višje denarne dajatve. Predlaga spremembo sodbe, odreditev izplačevanja že odmerjene pokojnine kot akontacije ter razveljavitev sklepa o zavrnjeni dopolnitvi sodbe.

_V pisnem odgovoru_ predlaga zavrnitev toženčeve pritožbe in priglaša stroške odgovora. Upravna odločba je napačno oprta na matično evidenco zavarovancev, saj je bilo ob izdaji izkazano zavarovanje iz naslova nadomestila za brezposelnost. Argument obvezne uporabe matične evidence ni pravilen. Ni upoštevno sklepanje kaj naj bi prinesla obnova z odločbo ZRSZ z dne 2. 12. 2020. Ker je bila po odločbi ZRSZ z dne 31. 1. 2019 od 1. 1. 2019 do 19. 11. 2019 zavarovana po 19. čl. ZPIZ-2 in so bili plačani prispevki, bi pri tem moralo ostati ne glede na sodbo I Pd 1385/2018. O spremembi pokojninske dobe od 1. 1. 2019 do 19. 11. 2019 bi toženec po 81. čl. ZMEPIZ-1 moral izdati posebno odločbo.

5. Pritožba tožnice je utemeljena, pritožba toženca pa ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo in sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov ter v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da zaradi pomanjkljivo razčiščenega dejanskega stanja v predsodnem postopku, ni mogoče preizkusiti pravilne uporabe materialnega prava. Podana je tudi bistvena kršitev iz 1. odst. 339. člena ZPP zaradi nepravilne uporabe 82. člena ZDSS-1, ki ima za posledico neutemeljeno kasatorno odpravo obeh upravnih odločb ter zavrnjeno dopolnitev sodbe, čeprav odprava prvostopenjske ugoditvene odločbe v okoliščinah obravnavane zadeve ni potrebna niti primerna.

**Predsodni upravni postopek**

7. Z upravno odločbo z dne 13. 4. 2021 je zavrnjena pritožba zoper odločbo z dne 20. 11. 2020 o priznani starostni pokojnini v znesku 1.183,46 EUR mesečno od 20. 11. 2020 dalje. Ugotovljeno je, da je tožnica dopolnila 56 let in 6 mesecev starosti, 36 let, 4 mesece in 27 dni pokojninske dobe brez dokupa, 4 leta in 19 dni dodane dobe in izpolnila pogoje za priznanje starostne pokojnine po 27. členu v zvezi z 202. in 398. členom ZPIZ-2. Od 1. 1. 2019 do 25. 10. 2019 je upoštevanih 9 mesecev in 25 dni pokojninske dobe iz naslova delovnega razmerja ter od 19. 11. 2019 do 31. 12. 2019 1 mesec ter 12 dni iz istega zavarovalnega temelja.

V drugostopenjski odločbi je temeljito obrazložena upoštevnost pokojninske dobe za leto 2019 iz naslova delovnega razmerja glede na delovni spor, po katerem tožnici ni zakonito prenehalo delovno razmerje in ji je bil A. d.o.o. v likvidaciji od 1. 1. 2019 do 25. 10. 2019 dolžan priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter _izplačati plačo, zmanjšano za zneske mesečnega nadomestila za brezposelnost._ Čeprav odločba ZRSZ z dne 23. 1. 2019 o nadomestilu za brezposelnost od 1. 1. 2019 do 19. 11. 2019 ob izdaji prvostopenjske odločbe dne 20. 11. 2020 še ni bila odpravljena, temveč dne 2. 12. 2020 in je dokončna s 1. 3. 2021, je po toženčevi utemeljitvi procesna nepravilnost sanirana v pritožbenem postopku, čas od 26. 10. 2019 do 18. 11. 2019 iz naslova zavarovanja za brezposelnost pa ni bil upoštevan.

Iz mehanografske obdelave, ki je sestavni del prvostopenjske odločbe z dne 20. 11. 2020 in temeljite obrazložitve drugostopenjske odločbe z dne 13. 4. 2021 izhaja, da najugodnejšo pokojninsko osnovo predstavlja 24-letno povprečje plač od 1995 do 2018 v znesku 1.886,75 EUR, da odmerni % v skladu s 37. členom ZPIZ-2 glede na 36 let, 4 mesece in 27 dni pokojninske dobe znaša 58,06 %, povečan za 2,72 % za dva otroka pa 60,78 %. Od pokojninske osnove odmerjena pokojnina v višini 60,78 % znese 1.146,76 EUR, povečana za uskladitev pa 1.183,86 EUR.

**Pravne in dejanske okoliščine socialnega spora**

8. V skladu z 58. členom ZDSS-1 se v sodno socialnem sporu presoja pravilnost in zakonitost posamičnih upravnih aktov o pravicah iz sistema socialne varnosti. Praviloma gre za spor polne iurisdikcije, ko sodišče nezakonite odločbe odpravi in samo meritorno odloči o sporni pravici.

Vendar pa v okoliščinah obravnavanega primera odprava obeh upravnih odločb ni sprejemljiva, saj bi imela za posledico, kot da o pravici do starostne pokojnine še ne bi bilo odločeno, čeprav je sporna zgolj višina priznane denarne dajatve. V izpodbijani sodbi je pomanjkljivo razlogovano, da je pravna podlaga za razsojo zadeve podana le v določbah od 13. do 24. člena ZPIZ-2 in hkrati pravilno utemeljevano, da bi bilo potrebno v predsodnem postopku postopati po 147. člena ZUP-a in kot predhodno vprašanje razčistiti pokojninsko dobo in v pokojninsko osnovo vštevna nadomestila iz naslova brezposelnosti v letu 2019. Dejstvo je, da socialni spor V Ps 419/2021 o odpravi pravnomočno priznanega nadomestila za brezposelnost, še ni zaključen. Tudi sicer 82. člen ZDSS-1, ki določa, da sodišče _odpravi izpodbijani upravni akt_ in naloži izdajo novega, izrecno ne narekuje odprave prvostopenjskega. To je potrebno upoštevati tudi v predmetni zadevi, ko pravilnost s prvostopenjsko odločbo priznane starostne pokojnine od dneva izpolnitve pogojev sploh ni vprašljiva, temveč le višina odmerjene denarne dajatve.

**Rešitev tožničine pritožbe**

9. Kot že poudarjeno, gre za spor zaradi višje starostne pokojnine od odmerjenih 1.183,46 EUR na mesec od 20. 11. 2020 dalje, ker je bila v predsodnem postopku upoštevana pokojninska doba iz naslova delovnega razmerja od 1. 1. 2019 do 25. 10. 2019 in 22.244,20 EUR plače za 1711 ur ter od 19. 11. 2019 do 31. 12. 2019 za 1.449,85 EUR za 248 ur in ne tudi vmesni čas od 26. 10. 2019 do 18. 11. 2019 zavarovanja iz naslova brezposelnosti, niti 892,50 EUR bruto mesečno nadomestilo od 1. 1. 2019 do 19. 11. 20197 (A/3). V zvezi s pravnomočno sodbo I Pd 1385/2018 z dne 25. 10. 2019 je ZRSZ odločbo o priznanem nadomestilu za brezposelnost z dne 23.1.2019 odpravil, tožničin bivši delodajalec pa sodbo _**7. 7. 2020 izvršil**_ tako, da je postopal po 31. členu Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja8 (ZMEPIZ-1). Torej je tožnico prijavil v obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja od 1. 1. 2019 do 25. 10. 2019 ter plačo v višini 22.244,20 EUR za 1711 ur. V matični evidenci je posledično prišlo do spremembe podatkov o temelju zavarovanja in dohodka, vštevnega v pokojninsko osnovo. Po realizaciji pravnomočne sodbe I Pd 1385/2018 ni bilo nobene pravne ovire za upoštevanje pokojninske dobe iz naslova delovnega razmerja in ne iz zavarovanja za brezposelnost, kot zmotno meni tožnica.

10. Čeprav zadeva V Ps 419/2021 o izpodbojni tožbi zoper odločbo ZRSZ z dne 2. 12. 2020 o odpravi odločbe z dne 23. 1. 2019 ni zaključena, ni bilo nobenega pravnega zadržka, da toženec na podlagi podatkov matične evidence ne bi odločal o pravici do starostne pokojnine in jo odmeril. Vendar je bil zaradi sporne dobe od 26. 10. 2019 do 18. 11. 2019 dolžan oceniti, ali bi izpadlih 24 dni vplivalo na odstotkovno (%) odmero pokojnine od pokojninske osnove. Nadalje bi ob pravilni uporabi 30. člena ZPIZ-2 moral razčistiti, ali sprememba zavarovanja iz naslova brezposelnosti v zavarovanje na podlagi delovnega razmerja vpliva, in če v kakšnem obsegu na višino pokojninske osnove. Ni razčistil, ali je dejansko upoštevnih le 22.244,20 EUR od 1. 1. 2019 do 25. 10. 2019, saj je bil delodajalec po pravnomočni sodbi I Pd 1385/2018 dolžan izračunati in izplačati 3.156,29 EUR bruto plače mesečno, _**zmanjšane za 892,50 EUR bruto mesečnega nadomestila za brezposelnost.**_ Čeprav ima ZRSZ po 140. členu ZUTD od delodajalca pravico zahtevati vračilo neto zneskov nadomestila za brezposelnost, izplačanega v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, to ne sme vplivati na višino v pokojninsko osnovo vštevnih zneskov nadomestil, za katere so bili plačani prispevki. Ostalo je torej odprto, ali bi nadomestila za brezposelnost po 892,50 EUR bruto mesečno iz leta 2019, prišteta h plačam iz realizirane pravnomočne Pd sodbe, vplivala na najugodnejše 24-letno zaporedno obdobje in s tem na višino pokojninske osnove. To še zlasti, ko računalniška obdelava z dne 20. 11. 2020 izkazuje, da najugodnejšo pokojninsko osnovo 1.886,75 EUR predstavlja 24-letno poprečje od leta 1995 do 2018. 11. Tožničini pritožbi je potrebno ugoditi iz prej navedenih razlogov in ob pravilni uporabi 82. člena ZDSS-1 sodbo na podlagi 358. člena ZPP spremeniti tako, da se odpravi le odločba z dne 13. 4. 2021 ter zadeva vrne drugostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Ob takšni razsoji bo prvostopenjska odločba z dne 20. 11. 2020 o priznani starostni pokojnini v znesku 1.183,46 EUR predmet ponovnega pritožbenega upravnega odločanja v skladu s stališči in usmeritvami iz te sodne odločbe. Odprava prvostopenjske odločbe v okoliščinah obravnavnega primera ni bila potrebna niti sprejemljiva, saj vtoževano izplačevanje priznane starostne pokojnine iz naslova akontacije, ne more biti predmet sodne odločbe.

12. Ker po spremembi prvostopenjske sodbe več ni razloga za predlagano dopolnitev sodbe po 325. členu ZPP, je potrebno pritožbi tožnice ugoditi iz tega razloga in na podlagi 365. člena ZPP sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 12. 2021, razveljaviti.

**Rešitev toženčeve pritožbe**

13. Glede na predhodne dejanske in pravne razloge, ki so narekovali pozitivno rešitev tožničine pritožbe, pritožba toženca ne more biti uspešna. Pritožbeno sodišče se do neutemeljenih ali pravno irelevantnih pritožbenih navedb ne opredeljuje, saj ne pogojujejo pozitivne rešitve toženčeve pritožbe. Na podlagi 353. člena ZPP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter odločilo, kot izhaja iz dela I. odst. izreka te sodne odločbe.

**O stroških pritožbenega postopka**

14. Ob takšnem pritožbenem izidu je toženec v skladu s 165. členom v zvezi s 154. členom ZPP ter Odvetniško tarifo9 (OT) dolžan tožnici povrniti 186,66 EUR stroškov pritožbe (250 točk za pritožbo + 2 % materialnih stroškov x 0,60 EUR povečanih za 22 % DDV), kot izhaja iz II. točke izreka te sodne odločbe.

15. Ker tožnica z odgovorom na toženčevo pritožbo ni v ničemer pripomogla k pritožbeni rešitvi zadeve, je sodišče sklenilo, da krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (III. tč. izreka).

1 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 2 Sodba opr. št. I Pd 1385/2018 z dne 25. 10. 2019, potrjena s sodbo Pdp 41/2020 z dne 4. 6. 2020. 3 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 6 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 7 Odločba ZRSZ , št. ... z dne 23. 1. 2019. 8 Ur. l. RS, št. 111/2013 s spremembami. 9 Ur. l. RS. št. 2/15 s spremembami.