Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za posebne zemljiškoknjižne postopke za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ki so se začeli pred 1. majem 2009, se v zvezi s plačilom predujma za objavo oklica o začetku postopka uporabljajo pravila 236. člena ZZK-1, po katerih predložitev dokazila o plačanem predujmu ni procesna predpostavka za nadaljevanje postopka. Zadošča, da je predujem v postavljenem roku založen.
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter vrne v ponovno odločanje zemljiškoknjižni sodnici.
Hkrati se dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice, izbris zaznambe zavrnitve vpisa in ponoven vpis plombe.
: Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrgla predlog predlagatelja za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in za vknjižbo lastninske pravice, ker predlagatelj po pozivu za plačilo pavšala za objavo oklica o začetku postopka ni poslal sodišču potrdila o plačilu pavšala. Pri tem se je sklicevala na 6. odstavek 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1).
Proti sklepu se laično pritožuje predlagatelj. Navaja, da je pozvani pavšal plačal 8.8.2008, kar dokazuje s priloženim originalnim potrdilom o plačilu, ki ga je pomotoma pozabil poslati sodišču takoj po plačilu. Prosi, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in se smiselno zavzema za nadaljevanje postopka.
Pritožba je utemeljena.
Iz podatkov spisa je razvidno, da je predlagatelj podal predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in za vknjižbo pridobitve lastninske pravice dne 27.7.2007. Tedaj je postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine kot posebni zemljiškoknjižni postopek urejal Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1; Ur. l. RS, št. 58/03). Po tedaj veljavnem 234. členu ZZK-1 predložitev potrdila o plačilu predujma za stroške objave oklica o začetku postopka ni bila procesna predpostavka za uvedbo postopka. Šele Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1A Ur. l. RS, št. 45/2008) je noveliral določilo 234. člena ZZK-1 o pogojih za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. V novem 5. odstavku je izrecno določilo, da mora predlagatelj že k predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, priložiti potrdilo o plačilu pavšala za objavo oklica o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine. Novi 6. odstavek 234. člena je hkrati predpisal nadaljnji pozivni postopek za dopolnitev predloga, če mu navedeno potrdilo o plačilu pavšala ni bilo priloženo že ob vložitvi predloga. V novem 2. odstavku 236. člena pa so bile določene posledice, če predlagatelj pozivu sodišča ni sledil (zavrženje predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine).
Ta pravila se za obravnavani primer ne uporabljajo, ker se je postopek začel pred 1. majem 2009. Postopki vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, začeti pred 1. majem 2009, se po izrecni določbi 32. člena ZZK-1A, spremenjeni z Zakonom o spremembah Zakona o zemljiški knjigi ZZK-1B (Ur. l. RS, št. 28/2009), končajo po določbah ZZK-1 (Ur. l. RS, št. 58/03). Postopek plačila predujma za objavo oklica o začetku postopka je urejal 236. člen ZZK-1. Določal je, da zemljiškoknjižno sodišče po predhodnem preizkusu predloga izda sklep o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, če so bili podani pogoji, navedeni v 1. odstavku tega člena. Ob izdaji tega sklepa je predlagatelju sodišče naložilo plačilo predujma za stroške objave oklica, medtem ko obveznosti, da v istem roku predloži sodišču tudi potrdilo o plačilu predujma zakon ni vseboval. Za nadaljevanje postopka je zadoščalo, da je bil predujem v postavljenem roku založen (3. odstavek 236. člena ZZK-1).
Prvo sodišče je napačno uporabilo navedena materialnopravna določila, ker ni uporabilo določb 236. člena ZZK-1 pred novelo ZZK-1A. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč pa je ostalo dejansko stanje o pravno relevantnem dejstvu – plačilu predujma v pozvanem roku – nepopolno in zmotno ugotovljeno. To je terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nadaljnji postopek prvemu sodišču (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).
V njem bo moralo preveriti pritožbene trditve in ugotoviti, ali je predlagatelj plačani predujem založil pravočasno oziroma v postavljenem roku. Le v primeru, če ga ni založil pravočasno, bo lahko ponovno zavrglo njegov predlog, v nasprotnem primeru pa bo moralo nadaljevati postopek z oklicem o začetku postopka.
Razveljavitev sklepa je narekovala tudi dovolitev ustreznih izbrisov, opravljenih na podlagi sklepa zemljiškoknjižne sodnice (5. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).