Jedro

Nevarna žival, ki povzroči škodo, je lahko tudi domača žival, vendar le če so njene lastnosti takšne, da je očitno, da običajno nadzorstvo ne zadostuje za zagotovitev ustrezne varnosti ljudi in premoženja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 8.700,00 EUR z zakonskimi obrestmi od 6. 2. 2025 dalje do plačila in ji povrniti stroške pravdnega postopka, vse v roku 15 dni pod izvršbo (točka I. izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 30,00 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka).

2.Zoper zgoraj navedeno sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) in navaja, da je sodišče kot odločilni razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka vzelo izpovedbo tožnika v obrazložitvi pod točko 7, da krave v zaprti reji ne moreš pobožati vsaj kakšna dva, tri mesece, pri čemer bi moralo biti zapisano, da krave v odprti reji... Sodišče je na podlagi tega ugotovilo, da krava ni nevarna žival, čiščenje jasli pa običajno opravilo. Rogovi na glavi krave so že po izgledu nevarna stvar, ki lahko telo hudo poškoduje. Čiščenje jasli je res redno opravilo pri krmljenju krav, vendar pa ravnanje živali ni predvidljivo. Vzrok, zakaj je krava v boksu postala agresivna, ni znan, niti ni bilo takšno njeno agresivno ravnanje pričakovano. Krava je v boksu privezana na verigi dolžine 1,5 m, da se lahko uleže in vstane in se lahko s celo glavo in rogovi premakne v jasli in hodnik do 1 m od konca boksa. Nadalje pritožba navaja, da je dejstvo, ali je krava tožnika zadela z gobcem ali rogom, irelevantno, saj je znano, da ima krava močne vratne mišice in sunkovit premik glave predstavlja nevarnost za poškodbo človeka, ki se nahaja v dosegu gibanja glave in rogov. Tudi razlaga sodišča, da zamenjava prostora na prostem, kjer krava nima na glavi ali vratu verige, v zaprt kovinski boks z omejenim gibanjem, ni sprememba, ki bi pri živali povzročila agresivnost, je zgrešena. Krava se je hotela znebiti te verige in se je zaletavala naprej in nazaj, ko pa je v bližini opazila človeka, ga je iznenada udarila. Tožnik je tudi sam izpovedal, da ni vedel za privez iz proste reje in je jasli čistil kot običajno tako, da je bil z levo nogo bližje boksu, z obema rokama je držal ročaj lopate in iz jasli metal odpadno seno. Sodišče prve stopnje pa je tudi napačno povzelo stališče v sodbi VSL II Cp 4780/2008, ki ni primerljivo za nastali škodni dogodek. Podana je tudi bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker se odločilni razlogi v sodbi o ravnanju krave ne dajo preizkusiti. Sodišče ni dalo odgovora, ali je privezana krava ob prihodu v hlev iz proste reje lahko agresivnejša od krave, ki je dalj časa privezana in zaznava ljudi, ki jo vsakodnevno hranijo. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva tudi povračilo pritožbenih stroškov.

3.Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, pri čemer slednjo toženka izrecno uveljavlja tudi v pritožbi.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima izpodbijana sodba vse potrebne elemente, ki omogočajo njen preizkus, v njej tudi ni nobenih pomanjkljivosti, ki bi sodile v katerega izmed zakonskih dejanskih stanov citirane 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.1
Sodi
01
0de prve stopnje je ugotovilo, da tudi krava, ki pride v hlev iz proste reje in je privezana na jasli z verigo, ne predstavlja nevarne stvari, kakor tudi
0di
61
0de jasli, kjer se nahaja tak
61na krava. V todki 11. obrazloeitve je pojasnilo, da je tak
61no obna1anje, kot so ga opisovali toeniki in njegova sinova, obidajno, zanj so vedeli in so ga zato lahko pridakovali. Okoli1dina zamenjave prostora oziroma okolja bivanja krave ne spreminjata pravnega vrednotenja, da bi krava iz nenevarne eivali postala nevarna. Zlasti je sodi
01
0de upo1tevalo, da v dasu okrog 10 let, ko so izvajali ta nadin vzreje goveda, pri zavarovancu toeenke niso beleeili po1kodb, razen kak1nih man1ih udarcev, zato je bil nadin opisane reje pri zavarovancu toeenke pogost in obidajen in iz njega ne izvira vedja nevarnost nastanka 1kode. Izpodbijana sodba ima tako jasne razloge o o tem, da je krava, ki je pri1la iz proste reje v zaprto nemirnej1a, kar pa 1e ne pomeni, da je tak
61na krava nevarna eival, za katero njen imetnik odgovarja ne glede na krivdo.

7.Sodi
01
0de prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ne dreijo pritoebena zatrjevanja, da naj bi sodi
01
0de prve stopnje ugotovilo, da zamenjava prostora na prostem, kjer krava nima na glavi ali vratu verige, v zaprt kovinski boks z omejenim gibanjem, ni sprememba, ki bi pri eivali povzročila agresivnost, kar naj bi bilo po mnenju pritoebe zgre1eno. Sodi
01
0de prve stopnje tak1nih zakljudkov ni naredilo, temved je ugotovilo, da so toenik in njegova sinova za tak1no vedenje krav vedeli, in da so ga lahko pridakovali, saj je tak nadin vzreje na kmetiji potekal ee 10 let in pri zavarovancu toeenke niso beleeili po1kodb, razen kak1nih man1ih udarcev (todka 11. obrazloeitve). Prav tako je ugotovilo, da je pri tem 1lo za utedeno rutinsko delo, ko je toenik namesto sina vskodil in pomagal pri delu v hlevu ter mu je bilo znano, da so krave na travniku manj navajene na
0dloveka, in da je treba biti pri delu za njimi previdnej1i. Tako so bile v tistem dasu poleg krave, ki je udarila toenika, v hlevu 1e tri krave, ki so pri1le iz odprte reje v hlev na privez in ni bilo nid nenavadnega, da so bile te krave v hlevu sodasno s kravami, ki so bile v zaprti reji. O tem, da sprememba ivljenjskega okolja naj ne bi povzročila pri eivali agresivnosti, iz razlogov sodbe ne izhaja.

8.Nevarna žival, ki povzroči škodo, je lahko tudi domača žival, vendar le če so njene lastnosti takšne, da je očitno, da običajno nadzorstvo ne zadostuje za zagotovitev ustrezne varnosti ljudi in premoženja.2
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem še nadalje pravilno tehtalo, ali obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda, ter da te škode kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej preprečiti. Na podlagi zaslišanih prič in tožnika je ob skrbni dokazni oceni pravilno ugotovilo, da tudi krava, ki je prišla v hlev iz odprte reje in ni navajena ljudi ter je privezana z verigo, ne predstavlja nevarne stvari v konkretni okoliščini, ko je tožnik čistil jasli, saj je to opravljal večkrat na kmetiji, pa ob dolgoletnem delu niso zaznali resnejših poškodb. Dejstvo, da se je včasih zgodilo to, da je kakšna krava koga dregnila v komolec ali ali drug del telesa pa je bilo tožniku in ostalim, ki so delali na kmetiji, znano in je zato v tem primeru narekovalo njihovo večjo skrbnost pri opravljanju opravil. Ne pomeni pa to, da gre za nevarno žival v smislu 158. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)3
in za delo s povečano nevarnostjo. Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zavrnilo, je tako pravilen.

9.Kar zadeva zatrjevanje tožnika v pritožbi, da stališče v sodbi VSL II Cp 4780/2008 ni primerljivo za nastali škodni dogodek, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je v tisti zadevi sodišče obravnavalo dela v zvezi z oskrbo živali na kmetiji, konkretno privezovanje krav k jaslim in odločilo, da navedeno ne predstavlja nevarne dejavnosti. V konkretnem primeru so okoliščine primera nekoliko drugačne, in sicer je tožnik zatrjeval, da je krava, ki je prišla iz odprte reje v hlev na privez nevarna žival, čiščenje jasli takšnim kravam pa nevarna dejavnost. Vendar pa sklicevanje na navedeno sodno prakso v ničemer ne more omajati sicer pravilne odločitve sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera.

10.Po obrazloženem je pritožbeno sodišče v skladu s 358. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.