Jedro

Agencija lahko odkloni izvršitev naloga za izplačilo, če ugotovi, da ni v skladu s pogodbo o delu, sklenjeno v stečajnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Pritožbo zoper odločbo, s katero je prvostopni organ zavrnil izvršitev 13 nalogov tožeče stranke v zvezi s plačili po pogodbah o delu, je tožena stranka z izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeno.

V tožbi tožeča stranka meni, da izplačil po pogodbah o delu, sklenjenih v stečajnem postopku, ni treba vezati na izrecno soglasje predsednika stečajnega senata. Zadostuje namreč, da so zneski, izplačani po pogodbah o delu, izplačani v okviru potrjenega predračuna stroškov za ta namen, o katerem odloča stečajni senat. Prvostopni organ ni ravnal pravilno, ker od organov stečajnega postopka ni zahteval potrjenega predračuna stroškov. Zato tožena stranka ni imela pravice odkloniti izvršitve nalogov za plačila. Vsi davki in prispevki so bili namreč pravilno obračunani, kontrola pravilnosti njihovega obračuna pa je tudi edino, kar je v pristojnosti tožene stranke.

V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

Tožba ni utemeljena.

Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Agencija) je opravljala v času opravljene kontrole poleg davčnega nadziranja (2. al. 1. odst. 4. člena zakona o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje - Ur. list RS štev. 48/94 in 58/95 ob upoštevanju odločb Ustavnega sodišča - Ur. list RS štev. 18/95 in 73/95; v nadaljevanju: ZAPPNI), ki so ga urejali 40. do 45. člen ZAPPNI, tudi drugo nadziranje v skladu z zakonom (5. al. 1. odst. 4. člena ZAPPNI). To pa je tudi takšno nadziranje, kot ga je tožena stranka opravila v konkretnem primeru. Za to je imela podlago v 1. odst. 8. člena ZAPPNI. Po tem zakonskem določilu spada namreč v plačilni promet tudi kontrola pravilnosti in izvrševanja nalogov za plačila na splošno. Naziranje tožeče stranke, da naj bi tožena stranka lahko nadzirala samo pravilnost in zakonitost obračunavanja in vplačevanja davkov in prispevkov je torej zmotno. Zato je Agencija v zvezi z izvršitvijo nalogov za plačilo, glede na 4. odst. 18. člena ZAPPNI, upravičeno upoštevala pogodbe o delu, ki so bile podlaga predloženim nalogom za plačila. To velja še toliko bolj, ker je imelo izplačevanje, ki ni bilo v skladu s pogodbami o delu, za posledico tudi nepravilen obračun davkov in prispevkov.

Stečajni upravitelj je sklenil z določenim številom delavcev pogodbe o delu, in sicer tako kot to določa 1. odst. 107. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93). Podlaga za izplačila po nalogih za plačila, katerih izvršitev je tožena stranka zavrnila, so bile torej pogodbe o delu, vključno z zneski, navedenimi v njih. To velja še toliko bolj, ker je predsednica stečajnega senata dala soglasje samo za izplačilo zneskov, navedenih v pogodbah. Razlaga tožeče stranke, v kakšnem obsegu vežejo (oziroma ne vežejo) stečajnega upravitelja pogodbena določila o plačilih, ni sprejemljiva. Če je bilo treba za izvršitev nalog iz 1. odst. 80. člena ZPPSL opraviti več dela od prvotno predvidenega, kar naj bi imelo za posledico tudi večje stroške, je imel stečajni upravitelj možnost izposlovati spremembo ali dopolnitev že sklenjenih pogodb, ali pa skleniti nove, in sicer tako, kot to določa 1. odst. 107. člena ZPPSL. Ni pa bil upravičen ravnati izven pogodbenih določil. Podlage za izvršitev naloga za plačilo tudi ni dolžna iskati organizacija, ki opravlja plačilni promet, ampak jo mora predlagatelj naloga predložiti sam.

Glede na zgoraj navedeno tožba ni utemeljena. Zato jo je sodišče na podlagi 2. odst. 42. člena ZUS zavrnilo.