Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sklep Pdp 351/2013

ECLI:SI:VDSS:2013:PDP.351.2013 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

zavrženje tožbe odločitev o pravdnih stroških stroškovna odločitev pravdni stroški
Višje delovno in socialno sodišče
18. april 2013
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnikova tožba je bila s sklepom zavržena, kar pomeni, ta tožnik v pravdi ni uspel, zato je tožena stranka glede na splošno načelo uspeha v pravdi upravičena do povračila stroškov postopka.

Izrek

Pritožba tožnika se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pritožba tožnika zoper sklep z opr. št. I Pd 425/2012 z dne 15. 6. 2012 zavrne in se potrdi izpodbijani sklep (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe zoper sklep z opr. št. I Pd 425/2012 z dne 15. 6. 2012 (II. točka izreka).

Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil laično pritožbo, v kateri navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in kršilo 14., 22. in 23. člen Ustave RS. Nadalje navaja, da tožena stranka zahtevka za povrnitev stroškov v primeru zavrženja tožbe ni postavila niti ni z zahtevki uspela, ker dokazni postopek ni bil izveden. Izpostavlja, da stroški kopiranja niso preverljivi z računi in so stroški telefona in pošte preveliki za samo eno vlogo. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.), saj tožena stranka v pravdi ni uspela, ker zahtevek v tožbi ni bil primeren za obravnavo in zato pravda ni bila izvedena. Tožena stranka je predlagala izvedbo dokazov, ki niso bili izvedeni, zato v pravdi ni uspela. Ne strinja se s priznanjem DDV, saj se odvetnica tožene stranke ni izkazala kot zavezanka za DDV. Sodišče prve stopnje je podatek o tem, da je odvetnica zavezanka za DDV pridobilo le z ustno izjavo odvetnice in na podlagi drugih delovno pravnih sporov. Naloga sodišča prve stopnje ni, da ugotavlja zavezanost odvetnice za plačilo DDV in se v zvezi s tem sklicuje na sklep opr. št. Cp 1267/2009 in sklep opr. št. II Cp 1986/2006. Ne strinja se z določitvijo vrednosti spora v višini 20.000,00 EUR in v zvezi s tem navaja, da je v tem sporu plačana sodna taksa za nepremoženjski delovni spor, kar pomeni, da v tem sporu ni denarnega ekvivalenta in vrednosti spornega predmeta ni moč določiti oziroma je vrednost spora po tar. št. 3100 0,00 EUR. Nadalje navaja, da se povrnejo samo nujni stroški. Ker je bila toženi stranki posredovana nepopolna vloga, odgovor tožene stranke na tožbo ni bil potreben. Tudi če bi bil, je zakonito zahtevati le stroške odgovora na tožbo v obsegu 300 točk po odvetniški tarifi. Meni tudi, da odgovor na nepopolno vlogo še ni postopek.

Tožena stranka podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožnika ter predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo, na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je pravilno uporabilo materialno pravo.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil v predmetni delovnopravni zadevi izdan sklep, opr. št. I Pd 425/2012 z dne 6. 6. 2012, s katerim je sodišče prve stopnje tožnikovo tožbo z dne 3. 4. 2012 v skladu z določbo 108. člena ZPP zavrglo iz razloga, ker tožnik tožbe, kljub pozivu sodišča prve stopnje, ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bila ta primerna za obravnavo. Ker tožnik v tem sporu ni uspel, je sodišče prve stopnje dne 15. 6. 2012 izdalo sklep o stroških, opr. št. I Pd 425/2012, s katerim je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov, ki so nastali toženi stranki. Tožnik je zoper oba sklepa, sklep o zavrženju tožbe, opr. št. I Pd 425/2012 z dne 6. 6. 2012 in sklep o stroških, opr. št. I Pd 425/2012 z dne 15. 6. 2012, vložil pritožbo. VDSS je s sklepom opr. št. Pdp 970/2012 z dne 25. 10. 2012 pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe zavrnilo, pritožbo zoper sklep o stroških opr. št. I Pd 425/2012 z dne 15. 6. 2012 pa je odstopilo v reševanje sodišču prve stopnje. Ugotovilo je, da je predmetni sklep o stroških izdala strokovna sodelavka (samostojna sodniška pomočnica). Za odločanje o pravnem sredstvu zoper odločitev, ki jo izda sodniški pomočnik, je v skladu z določbo 5. odstavka 53. a člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/1994, s spremembami) pristojen sodnik istega sodišča. Sodišče prve stopnje je o tožnikovi pritožbi odločilo z izpodbijanim sklepom.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep o stroških (opr. št. I Pd 425/2012 z dne 15. 6. 2012), saj je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožniku naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 679,94 EUR, pravilna. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o povrnitvi stroškov postopka pravilno uporabilo določbe ZPP in stroške postopka odmerilo skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in nadalj). Očitek tožnika v pritožbi o zmotni uporabi materialnega prava je neutemeljen.

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o povrnitvi stroškov postopka izhajalo iz splošnega načela uspeha iz 1. odstavka 154. člena ZPP, kjer je določeno, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Sodišče prve stopnje je odmerilo stroške postopka po tem, ko je bila tožnikova tožba s sklepom opr. št. I Pd 425/2012 z dne 6. 6. 2012 zavržena, kar pomeni, da tožnik v pravdi ni uspel. Takšna odločitev je bila potrjena tudi z odločitvijo VDSS, opr. št. Pdp 970/2012 z dne 25. 10. 2012. Neutemeljene so tožnikove pritožbene navedbe, ki se nanašajo na tolmačenje uspeha v pravdi. Prepričanje tožnika, da je tožena stranka tista, ki v pravdi ni uspela, ker tožbeni zahtevek v tožbi ni bil primeren za obravnavo, zaradi česar po njegovem prepričanju pravda sploh ni bila izvedena, je napačno. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se v skladu z določbo 189. člena ZPP pravda začne že z vročitvijo tožbe toženi stranki. Prav tako uspeh tožene stranke v konkretnem primeru ni pogojevan z izvedbo dokazov, ki jih je ta predlagala v odgovoru na tožbo. Bistveno je, da zavrženje tožbe predstavlja tožnikov neuspeh v pravdi in na drugi strani uspeh tožene stranke, kar pomeni, da je tožena stranka glede na splošno načelo uspeha v pravdi upravičena do povračila stroškov postopka.

Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpodbija določitev vrednosti spornega predmeta v višini 20.000,00 EUR z navedbami, da je bila sodna taksa odmerjena po tar. št. za nepremoženjski spor. Odmera sodne takse in odmera odvetniške nagrade sta dva različna postopka. Nenazadnje z Zakonom o sodnih taksah sploh ni določena obveznost plačila sodne takse za denarne zahtevke v individualnih delovnih sporih. Tožnik je v tožbi sam postavil tudi zahtevek iz naslova odškodnine v višini 20.000,00 EUR, kar je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo kot vrednost spornega predmeta. Glede na takšno vrednost spornega predmeta je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZOdvT, ko je nagrado za postopek odmerilo v višini 544,70 EUR, torej po tar. št. 3100. Neutemeljene so tožnikove navedbe v pritožbi, da bi sodišče prve stopnje toženi stranki moralo priznati le stroške odgovora na tožbo v obsegu 300 točk. Po veljavnem ZOdvT se namreč ne priznavajo več stroški za posamezno vlogo, kot je to urejala Odvetniška tarifa (OT; Ur. l. RS, št. 67/03, s spremembami), ki ne velja več, temveč je predvidena nagrada za celoten postopek. Neutemeljeno je zato tudi sklicevanje tožnika v pritožbi na sodno prakso v zvezi z odločitvami glede pravdnih stroškov, priznanih po prej veljavni OT. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek in so zato pritožbene navedbe tožnika, ki takšno odločitev izpodbijajo, neutemeljene.

Utemeljeno je sodišče prve stopnje toženi stranki priznalo tudi stroške za fotokopiranje in tiskanje listin v višini 6,30 EUR po tar. št. 6000, pavšalni znesek plačilo poštnih storitev v višini 20,00 EUR po tar. št. 6002 in 20 % DDV na odvetniške storitve. Tožena stranka je stroške poštnih in telekomunikacijskih storitev priglasila v pavšalnem znesku 20,00 EUR in ker 20 % nagrade za postopek presega znesek 20,00 EUR, je sodišče prve stopnje to nagrado pravilno odmerilo v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002). Pritožbene navedbe tožnika, da je ta znesek previsok, so zato neutemeljene.

Neutemeljeno tožnik v pritožbi izpodbija tudi priznanje stroška, 20 % DDV na odvetniške storitve. Sodišče prve stopnje je toženi stranki utemeljeno priznalo tudi ta strošek, saj se je o tem, da je odvetnica tožene stranke zavezanka za plačilo DDV, prepričalo na podlagi njene izjave in je bilo to dejstvo sodišču prve stopnje znano tudi iz drugih delovnopravnih postopkov. Nenazadnje je podatek o tem, da je odvetnica tožene stranke zavezanka za plačilo DDV razviden tudi iz seznama davčnih zavezancev, objavljenega na spletni strani Ministrstva za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, ki je javno dostopen.

Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore tožnika ne odgovarja, ker za rešitev zadeve niso relevantni, saj sodišče presoja le tiste navedbe v pritožbi, ki so odločilnega pomena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia