Jedro

V izvršilnem postopku, v katerem sodišče sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, le še prisilno izvrši, lahko dolžnik ugovarja tudi takrat, kadar je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe.

V izvršilnem postopku sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, torej le v obsegu prisojenega (ne več, lahko pa manj).

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka spremeni tako, da glasi: "Sodišče dovoli predlagano izvršbo glede izterjave glavnice v višini 189.767,60 SIT, zakonitih zamudnih obresti od zneska 186.947,60 SIT od 16.04.1992 dalje do plačila in od zneska 2.820,00 SIT od 23.04.1992 dalje do plačila, stroškov izvršilnega postopka v znesku 8.260,00 SIT, stroškov pravdnega postopka v znesku 43.042,00 SIT, ter stroške tega izvršilnega predloga v znesku 31.488,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.12.1999 dalje do plačila.

V ostalem (za znesek glavnice 51.302,00 SIT) se predlog za izvršbo zavrne." 2. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 6.377,60 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika, dne 15.12.1999, izdalo sklep o izvršbi, na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. IX Pg 348/97 z dne 08.09.1998. Dolžnik je zoper navedeni sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal. Navedel je, da mu je bilo onemogočeno uporabiti pravnega zastopnika in dokazovati vračilo. Sodišče prosi, da mu omogoči ponovno dokazovanje. Ni težko plačati tistega, kar si vzel, kupil ali naročil, če pa nisi, pa je težko verjeti, da sodišče ne verjame dokumentu in verodostojni priči. Pojasnil je pomen pojma reverz in navedel, da na podlagi reverza ni moč izstaviti računa ali dobavnice, da brez naročilnice ni dobave, da se vračilo blaga potrjuje s pričo in uradnim dokumentom, da ni bila sklenjena pogodba, da je spremni list označen z datumom vračila ter da reverzu sledi storno, to je vračilo in spisek opreme. Glede posameznih dobavnic pa je navedel, da je podpis na tisti s št. 92024400 ponaredek, da "pisava za test PC ni nikoli delal", ter da "pisava za tiskalni čšž ni nikoli delal." Sodišče navedenih dejstev ni sprejelo in je pri tem storilo napako.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 57. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ) upnika pozvalo, da na ugovor dolžnika odgovori in ga pri tem opozorilo na posledice po 1. odst. 58. člena ZIZ.

Upnik je na ugovor pravočasno odgovoril in predlagal, da se ugovor zavrne. Navedel je, da je dokaze, ki jih je predložil dolžnik, sodišče že obravnavalo, tako, da so razlogi, ki jih navaja v ugovoru neutemeljeni in niso take narave, da bi izvršbo preprečevali.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Vendar pa je dolžnik pri ugovoru, zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, omejen na razloge, ki preprečujejo izvršbo (1. odst. 55. člena ZIZ). Dolžnik je v ugovoru navedel dejstva, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku, iz katerega izhaja sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IX Pg 348/97 z dne 08.09.1998. V izvršilnem postopku, v katerem sodišče sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, le še prisilno izvrši, pa lahko dolžnik ugovarja tudi takrat, kadar je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe (8. točka 1. odst. 55. člena ZIZ).

Dolžnik takega dejstva ali drugega dejstva, ki bi preprečevalo izvršbo, v ugovoru ni navedel. Sodišče druge stopnje pa ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti pazi tudi na nekatere bistvene kršitve določb postopka in pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V okviru uradnega preizkusa je sodišče druge stopnje ugotovilo, da del izterjevane glavnice nima podlage v izvršilnem naslovu, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo. S sodbo Okrožnega sodišče v Ljubljani z dne 08.09.1998 je bila upniku prisojena glavnica v višini 189.767,60 SIT, zakonite zamudne obresti od zneska 2.820,00 SIT od 23.04.1992 do plačila ter od zneska 186.947,60 SIT od 16.04.1992, stroški izvršilnega postopka odmerjeni na 8.260,00 SIT in stroški pravdnega postopka v višini 43.042,00 SIT. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje glede na upnikov predlog neutemeljeno dovolilo izterjavo glavnice, ki za 51.302,00 SIT presega prisojeno glavnico.

Glede na to, da v izvršilnem postopku sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (1. odst. 17. člena ZIZ), torej le v obsegu prisojenega (ne več, lahko pa manj), sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo tudi glede dela glavnice, ki nima podlage v izvršilnem naslovu, je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Vendar pa glede zavrnjenega dela glavnice posebni stroški v izvršilnem postopku niso nastali. Sprememba višine spornega predmeta, ki predstavlja osnovo za odmero stroškov postopka, se namreč v konkretnem primeru ne odraža v višini odmerjenih potrebnih stroškov (5. odst. 38. člena ZIZ). Zato v 3. točko izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje, kljub delni zavrnitvi predloga za izvršbo, ni poseglo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 2. odst. 165. člena in 2. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. 1. odst. 57. člena ZIZ predvideva upnikov odgovor na ugovor zato je bil ta za izvršbo potreben. Glede na uspeh v pritožbenem postopku (dolžnik je glede na vrednost spornega predmeta z ugovorom uspel v višini 27,03 %) je sodišče upniku v zvezi z odgovorom na ugovor, v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju O.T.), kot potrebne priznalo stroške za sestavo odgovora in sicer 72,97% od 100 točk (4. odst. tar. št. 21 O.T.), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT znaša 6.377,60 SIT (5. odst. 38. člena ZIZ.