Jedro

Neutemeljena je pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje zaustaviti izvršilna dejanja. Postopek za izdajo izpraznitvenega naloga je pravdni postopek, pravdno sodišče pa nima pooblastil, da bi zaustavilo opravo neposrednih izvršilnih dejanj. O odlogu izvršbe je namreč dopustno odločati zgolj v izvršilnem postopku (71. člen ZIZ). Zato je sodišče prve stopnje predlog tožencev za zaustavitev izvršilnih dejanj, ki je bil podan v pravdnem postopku, pravilno zavrnilo.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, v katerem je bil predlog toženih strank za potrditev vložitve ugovora zavrnjen.

II.V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženih strank za potrditev vložitve ugovora in zaustavitev izvršilnih dejanj.

2.Zoper citirani sklep vlaga tožena stranka (v nadaljevanju toženci) pravočasno laično pritožbo. Bistvo pritožbene graje je, da so pravočasno vložili ugovor zoper izpraznitveni nalog Okrajnega sodišča na Ptuju Pl 13/2024 z dne 6. 1. 2025, in sicer so ugovor vložili na sodišče 3. 2. 2025 v kuverti, v kateri so bile tudi druge vloge, ki se nanašajo na preostale postopke med pravdnima strankama. Po mnenju tožencev je sodišče prve stopnje napačno evidentiralo njihov ugovor z dne 3. 2. 2025 (zoper izpraznitveni nalog) kot prilogo k vlogi v spisu P 11/2024 Okrajnega sodišča na Ptuju. Stroškov ne priglašajo.

3.Tožeča stranka (v nadaljevanje toženec) se v odgovoru na pritožbo zavzema za to, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

6.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka,

vendar je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje s sklepom Pl 13/2024 z dne 6. 1. 2025 ugodilo tožnikovemu predlogu za izdajo izpraznitvenega naloga in tožencem naložilo, da izpraznijo najemniško stanovanje. Pritožbeno sporno je, ali so toženci vložili ugovor zoper navedeni izpraznitveni nalog.

8.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da ugovor zoper izpraznitveni nalog v zadevi Pl 13/2024 ni bil vložen, zaradi česar je sklep o izpraznitvenem nalogu z dne 6. 1. 2025 postal pravnomočen. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da so toženci v drugi pravdni zadevi med istimi strankami (P 11/2024) dne 3. 2. 2025 na sodišče poslali vlogo, kateri je bila priložena tudi priloga, poimenovana "ugovor proti sodnemu nalogu za izselitev", ki so jo toženci sami označili kot prilogo. Sodišče prve stopnje je štelo, da navedeni ugovor ni predstavljal vloge v pravdni zadevi Pl 13/2024 (izpraznitveni nalog), temveč zgolj prilogo k vlogi z dne 3. 2. 2025, ki je bila vložena v drugi pravdni zadevi (P 11/2024).

9.Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbenim navedbam, da so dejanski zaključki sodišča prve stopnje zmotni. Pri ugovoru proti sodnemu nalogu za izselitev z dne 3. 2. 2025 ni šlo zgolj za prilogo vloge, vložene v drugi pravdni zadevi (P 11/2024), temveč za samostojno vlogo, ki je sodišče prve stopnje ni pravilno evidentiralo. Vpogled v priložen spis P 11/2024 sicer res pokaže, da so toženci v isti kuverti 3. 2. 2025 vložili na sodišče več listin in da so sami navedli, da je "ugovor proti sodnemu nalogu za izselitev" priloga. Vendar sodišče druge stopnje hkrati ugotavlja, da so toženci, ki so tuji državljani in v postopku nastopajo kot laiki, za prilogo označili tudi vlogo, ki so jo 3. 2. 2025 vložili v drugi pravdni zadevi (P 11/2024). Glede na navedeno, ko ni bilo jasno, ali so listine, ki so bile vložene na sodišče dne 3. 2. 2025 v isti kuverti in se nanašajo na več sodnih postopkov, vloge ali zgolj priloge, bi moralo sodišče prve stopnje to pomanjkljivost v skladu 108. členom ZPP odpraviti na način, da bi vlogo poslalo v popravo. Tega ni storilo, temveč je ugovor z dne 3. 2. 2025 proti sodnemu nalogu za izselitev Pl 13/2024 evidentiralo kot prilogo B5 k vlogi z dne 3. 2. 2025 v pravdni zadevi med istimi strankami P 11/2024. Tekom tega postopka pa so toženci izrecno izrazili svojo voljo, da se navedene listine, vključno z listino, poimenovano "ugovor proti sodnemu nalogu za izselitev Pl 13/2024" štejejo za vloge. To pomeni, da bi jih bilo treba vpisati v ustrezne sodne spise, konkretno bi bilo treba sporno vlogo (ugovor proti sodnemu nalogu za izselitev Pl 13/2024) vnesti v sodni spis Pl 13/2024, kjer je bil obravnavan izpraznitveni nalog, ne pa v sodni spis P 11/2024.

10.Toženci so torej ugovor zoper izpraznitveni nalog z dne 6. 1. 2025 (pravočasno) vložili, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se zavrne predlog tožencev, da so vložili ugovor zoper izpraznitveni nalog Pl 13/2024, izkaže za napačno.

11.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo v delu, v katerem je bil predlog toženih strank za potrditev vložitve ugovora zavrnjen, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). Sklep Pl 13/2024 z dne 6. 1. 2025 (izpraznitveni nalog) ni mogel postati pravnomočen, kar pomeni, da je bilo tudi potrdilo o pravnomočnosti (42. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) neutemeljeno izdano. Zato bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopalo v skladu z 42. členom ZIZ, ki določa, da sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog stranke razveljavi potrdilo o izvršljivosti (oziroma pravnomočnosti),

in presodilo, ali so podani pogoji za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.

12.Neutemeljena pa je pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje zaustaviti izvršilna dejanja. Postopek za izdajo izpraznitvenega naloga (Pl 13/2024) je namreč pravdni postopek, pravdno sodišče pa nima pooblastil, da bi zaustavilo opravo neposrednih izvršilnih dejanj. O odlogu izvršbe je namreč dopustno odločati zgolj v izvršilnem postopku (71. člen ZIZ). Zato je sodišče prve stopnje predlog tožencev za zaustavitev izvršilnih dejanj, ki je bil podan v pravdnem postopku, pravilno zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13.Odločitev o pritožbenih stroških se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Pritožba ne uveljavlja procesnih kršitev, zato je sodišče druge stopnje opravilo zgolj uradni preizkus kršitev določb postopka, ki pa nepravilnosti ni pokazal.

2Za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti se namreč uporabljajo ista pravila kot za razveljavitev potrdila o izvršljivosti (VSRS sklepa: II Ips 243/2010 z dne 06.02.2014 in II Ips 16/2011 z dne 24.05.2012).