Jedro

Sodišče meni, da izjave ni mogoče šteti kot izjave po 3. odstavku 26. člena ZENDMPE. Dana je bila pred vložitvijo zahteve za uvedbo postopka ureditve meje.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Območne geodetske uprave Ljubljana, št. ... z dne 15. 12. 2005 se v delu, ki se nanaša na mejo med parc. št. 3032 k.o. ... in sosednjo parc. št. 3033 k.o. ... odpravi in zadeva v tem delu vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Prvostopni organ je s sklepom združil zadeve št. ... in št. ... v katastrski občini ... in odločil, da vodi en sam postopek št. ..., z izpodbijano odločbo pa je uredil meje med parcelama št. 3033 in št. 3036 v k.o. ... ter sosednjimi parcelami št. 3031, št. 3023, št. 3034, št. 3035, št. 3160/1 in št. 3162 v k.o. ... in parcelo št. 1699/9 v k.o. ... tako, da potekajo po zemljiško katastrskih točkah, kot je razvidno iz grafičnega dela izreka te odločbe. Odebeljena linija v črni barvi prikazuje urejeno mejo (1. točka izreka); ukinil parceli št. 3033 in št. 3036 v postopku parcelacije tako, da so nastale nove parcele št. 3033/1, št. 3033/2, št. 3033/3, št. 3036/1, št. 3036/3, št. 3036/3, št. 3036/4 in št. 3036/5. Novonastale parcele določajo zemljiškokatastrske točke tako, kot je razvidno iz grafičnega dela te odločbe. Odebeljena linija v rdeči barvi prikazuje novonastalo mejo (2. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da so A.A., B.B., C.C., D.D. in E.E. vložili zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje in vpis novih parcel in njihovih mej za parceli št. 3033 in št. 3036 v k.o. ... . V zadevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljevanju: ZENDMPE) in Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (v nadaljevanju: Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o. Po določbi 15. člena ZENDMPE se meje v upravnem postopku ureditve meje urejajo na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra. V postopku so sodelovali lastniki parcel. Po preizkusu zahteve v skladu s 25. in 48. členom ZENDMPE geodetska uprava zahteve ni zavrnila oziroma zavrgla. Na terenu je geodetsko podjetje izvedlo mejno obravnavo v skladu z 21. členom ZENDMPE, kot je razvidno iz zapisnika mejne obravnave z dne 16. 9. 2005, ki je sestavni del ureditve meje in parcelacije . Na mejni obravnavi so stranke – lastniki parcel soglašali s potekom na terenu označene meje, ki ne odstopa od katastrske meje. Na podlagi 3. odstavka 26. člena ZENDMPE so stranke – lastniki parcel podale izjave o strinjanju z ureditvijo meje, kot je bila označena na mejni obravnavi in izjave o odpovedi pravice do vabljenja, kar je razvidno iz izjav, ki so priložene elaboratu. Na podlagi tako urejenih mej iz 1. točke izreka te odločbe je geodetsko podjetje izdelalo parcelacijo v 2. točki izreka te odločbe naštetih parcel, v skladu s 45. členom ZENDMPE, kar je razvidno iz zapisnika o parcelaciji z dne 16. 9. 2005 oziroma skice izmere in iz elaborata parcelacije IDPOS 6095k.o. ... .

Drugostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil pritožbo tožnice. V obrazložitvi je navedel, da 3. odstavek 32. člena ZENDMPE določa, da se meja z odločbo uredi tako, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave ali ustne obravnave v upravnem postopku. Uredi se le, če se lastniki s potekom meje, označene z mejniki, strinjajo, in če nesporno pokazana meja ne odstopa od katastrske meje, upoštevaje stopnjo natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov. Iz te določbe je razvidno, da sta za ureditev meje potrebna dva pogoja: 1.) lastniki soglašajo s potekom meje, kot je označena z mejniki in 2.) ta meja ne odstopa od katastrske meje upoštevaje s stopnjo natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov. Prvostopni organ je ugotovil in navedel v obrazložitvi, da so lastniki vseh udeleženih parcel podali pisno izjavo, da soglašajo z mejo, kakor jo je geodet označil v naravi ter da se odpovedujejo pravici do vabljenja k izjavljanju o soglasju s potekom meje, kakor to omogoča 3. odstavek 26. člena ZENMDPE. S tem je bil izpolnjen prvi pogoj. Da je izpolnjen tudi drugi pogoj, pa je upravni organ prve stopnje ugotovil na podlagi ugotovitev geodeta, ki jih je predstavil v elaboratu ter na podlagi podatkov, ki so bili uporabljeni za ugotavljanje natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov. Tudi to ugotovitev je navedel v obrazložitvi. Ker sta bila za izdajo odločbe izpolnjena oba zakonska pogoja, je upravni organ izdal pravilno in zakonito odločbo. Glede na ugovore, da je tožnica na mejni obravnavi pokazala, kako po njenem mnenju poteka meja, vendar je geodet kljub opozorilu, da je to napačna meritev, ni postavil mejne točke 4, temveč je postavil točko 3, tako da je nastala meja v napačnem poteku (navedene točke so prikazane v prilogi 2 pritožbe), pojasnjuje, da je pooblaščenec tožnice zapisnik podpisal brez pripomb, tako da navedb, da je pokazala drugačen potek meje, ni mogoče upoštevati. Namreč to ni navedeno niti v zapisniku, niti ni potek meje, kot ga je pokazala, označen na skici terenske meritve. Nadalje zatrjuje, da je bil s tem odvzet del njene parcele, pri tem pa je iz priloge 2 razvidno, da meni, da se je meja premaknila proti njeni parceli št. 3032 proti zahodu tako, da zemljiški kos, ki štrli proti severu ni več štirikotne temveč trikotne oblike. To pa po mnenju drugostopnega organa drži, saj je tako na skici terenske meritve, kot tudi na grafičnem prikazu razvidno, da ostaja oblika tega zemljiškega kosa enaka. Nadalje ugotavlja, da meja med parc. št. 3036 in parc. št. 3032 ne poteka po treh točkah, kot to trdi tožnica, temveč po dveh in sicer po zemljiškokatastrskih točkah 2926 in 2928. Tako ni mogoče pritrditi navedbi, da je bila urejena „izravnana“ meja med njenima parcelama, saj je iz zahteve, elaborata in odločbe jasno razvidno, da se je uredila meja med parcelama št. 3036 in njeno parcelo št. 3032, ter med parcelo št. 3033 in njeno parcelo št. 3031. Dodatno pa še opozarja, da 6. odstavek 26. člena ZENDMPE določa, da napak volje (zmote, grožnje, prevare) pri izjavljanju o poteku meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdi. Tako trditve, da je bila zavedena, drugostopni organ ne more upoštevati, temveč lahko tožnica, če meni, da je bila zavedena, sproži pravdo pri pristojnem sodišču. Tožnica v tožbi navaja, da se v zadevi ureditve meje ni strinjala z odločbo na prvi stopnji, zato se je zoper njo pritožila. Ugotovljeno je bilo odstopanje izhodišč in neupoštevanje dejanskega, veljavnega katastra, na kar je bil izvajalec meritev opozorjen, vendar je na svojih trditvah vztrajal. Zapisnik o mejni obravnavi je bil podpisan, ker so se z večino meritev strinjali, razen v navedenem spornem delu meje. Drugostopni odločbi očita, da v pritožbenem postopku njenih razlogov ni preverjalo, temveč se je pritožbo le zavrnilo. Smiselno izpodbija odločbo upravnega organa v delu, ki se nanaša na ureditev meje ob njeni parceli št. 3032 k.o. ... .

Stranke z interesom v tem postopku A.A., C.C., B.B., E.E. in D.D. na tožbo niso odgovorile.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba je utemeljena.

Po ZENDMPE se meje urejajo v upravnem postopku ureditve meje. Strokovna podlaga za uvedbo postopka ureditve meje je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. V postopku ureditve meje se uredi meja na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra (15. člen ZENDMPE). Upravni postopek ureditve meje se praviloma uvede na lastnikovo zahtevo, kateri je treba priložiti elaborat ureditve meje (17. in 19. člen ZENDMPE). Geodetska uprava po vložitvi zahteve za uvedbo postopka ureditve meje le-to preizkusi (25. člen ZENDMPE) in če preizkus prestane, povabi lastnike, da se izjavijo o tem ali se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi (1. odstavek 26. člena ZENDMPE). Lastnike mora povabiti k navedeni izjavi tudi, če so se na mejni obravnavi strinjali s potekom meje, kot je bila označena z mejniki in to potrdili s svojim podpisom na zapisniku mejne obravnave. Če se lastnik, ki se je strinjal s potekom meje in to potrdil s svojim podpisom na zapisniku, v 30 dneh od vročitve poziva geodetske uprave ne izreče, se šteje, da se z mejo strinja (domneva o soglasju po 2. odstavku 26. člena ZENDMPE). Pravici do vabljenja k izjavi o strinjanju s potekom meje se lastnik lahko odpove ob vložitvi ali po vložitvi zahteve za uvedbo postopka ureditve meje (3. odstavek 26. člena ZENDMPE). Če tudi po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnike, ki se ne strinjajo z mejo, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva sprožijo sodni postopek ureditve meje in o tem obvestijo geodetsko upravo. Poziv k sprožitvi sodnega postopka se opravi na ustni obravnavi ali pa se posebej vroči (1. in 2. odstavek 29. člena ZENDMPE). Če sodni postopek ni bil sprožen, se šteje, da lastnik soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave (5. odstavek 29. člena ZENDMPE).

Določba 3. odstavka 26. člena ZENDMPE, po kateri se lahko lastnik pravici do vabljenja k izjavi o strinjanju s potekom meje odpove ob vložitvi ali po vložitvi zahteve za uvedbo postopka ureditve meje, predpostavlja, da je lastnik seznanjen, da je bila na geodetsko upravo vložena zahteva za uvedbo postopka ureditve meje. Konsistentna razlaga te določbe zato po mnenju sodišča zahteva, da geodetska uprava lastnika, ki se je pravici do vabljenja odpovedal že na mejni obravnavi, obvesti, da je z vložitvijo zahteve za uvedbo postopka začet upravni postopek ureditve meje in ga pouči, da se bo njegova izjava štela kot izjava stranke v upravnem postopku. Le na ta način ima lastnik možnost, da v upravnem postopku varuje svojo pravico oziroma pravno korist, kajti takrat ima možnost, da vpogleda v elaborat, ki ga je izdelal pooblaščeni geodet. Prvostopni organ v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je bila dne 16. 9. 2005 opravljena mejna obravnava, prisotni na njej pa so se strinjali s potekom na terenu označene meje, ki ne odstopa od katastrske. Nadalje še v odločbi navaja, da je bila elaboratu priložena izjava (tudi tožnice) v smislu 3. odstavka 26. člena ZENDMPE in sicer izjava o odpovedi pravici do vabljenja. Iz upravnega spisa izhaja, da na navedeni izjavi ni datuma, glede na navedbe tožnice in stanje upravnega spisa pa bi bilo sklepati, da je bila izpolnjena na dan mejne obravnave in takrat tudi podpisana s strani tožnice oziroma njenega pooblaščenca. Sodišče zato meni, da navedene izjave ni mogoče šteti kot izjave po 3. odstavku 26. člena ZENDMPE. Dana je bila pred vložitvijo zahteve za uvedbo postopka ureditve meje, ki je bila vložena dne 17. 10. 2005. Posledično geodetska uprava tožnice ni seznanila, da je bila zahteva za uvedbo postopka ureditve meje vložena in je ni opozorila na pravne posledice njene izjave. Tako je bilo tožnici onemogočeno, da bi lahko preklicala svojo izjavo o strinjanju s potekom meje (5. odstavek 26. člena ZENDMPE). Tožnici tako ni bilo onemogočeno, kot navaja v pritožbi, da bi izjavila svoje nestrinjanje s potekom meje, kot izhaja iz izpodbijane odločbe; na mejni obravnavi pa je menila, da glede na postavljene mejnike meja označena na terenu poteka drugače. Meja njene parcele št. 3032 k.o. ... do sosednje parcele se zato preuranjeno šteje za urejeno. Namreč s postopanjem upravnega organa tožnici ni bila dana možnost, da se v upravnem postopku izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, kar je bistvena kršitev pravil postopka (9. in 138. člen ZUP).

Zaradi navedene kršitve je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo v obsegu izpodbijanja prvostopne odločbe in sicer v delu, ki se nanaša na ureditev meje med tožničino parcelo št. 3032 k.o. ... in sosednjo parcelo št. 3033 k.o. ... in zadevo v tem obsegu (3. odstavek 46. člena ZENDMPE po mnenju sodišča takšno rešitev, po kateri se ne posega v samo parcelacijo, omogoča) odpravilo in vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek. V tem postopku bo moral upravni organ tožnico seznaniti z vloženo zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje in ji omogočiti ureditev meje v upravnem postopku, če pa bo meja ostala sporna, pa jo napotiti na sodni postopek urejanja meje.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1), ker niso bila upoštevana pravila postopka ter zadevo po 3. in v smislu 4. odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.