Jedro

Davki in prispevki se obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zaradi tega bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretnem zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati, upoštevajoč prisojeni bruto znesek. Izrek sodbe sodišča prve stopnje, ki ne navaja neto zneska regresa za letni dopust, ni neizvršljiv.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se v celoti na novo glasi: „1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki: - plačati odpravnino v znesku 5.748,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2008 dalje do plačila, - plačati zakonske zamudne obresti od zneska 267,30 EUR (neto regres za leto 2007) za čas od 1. 7. 2007 do 18. 12. 2008, - obračunati in odvesti akontacijo dohodnine od polovice regresa za letni dopust za leto 2008 v znesku 332,50 EUR bruto, tožeči stranki pa izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2008 dalje do plačila, - obračunati in odvesti davke in prispevke od zneska 986,00 EUR (bruto jubilejna nagrada za 30 let delovne dobe), tožnici pa plačati neto znesek, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2006 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

2. Kar zahteva tožeča stranka več (obračun in odvod davkov in prispevkov od odpravnine ter obračun in odvod prispevkov od regresa za letni dopust za leto 2008), se zavrne.“ V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba in izpodbijani del sklepa (2. točka izreka) sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki: (1) obračunati in plačati odpravnino v znesku 5.748,16 EUR bruto, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati vse davke, prispevke in druge dajatve, tožeči stranki pa izplačati neto znesek odpravnine, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 10. 2008 dalje do plačila, (2) izplačati zamudne obresti od neto regresa za leto 2007, ki je bil izplačan v višini 267,30 EUR, za čas od 1. 7 2007 do 18. 12. 2008, (3) obračunati in izplačati polovico regresa za letni dopust za leto 2008 v znesku 332,50 EUR bruto, od katerega je tožena stranka dolžna obračunati in plačati vse davke, prispevke in druge dajatve, tožeči stranki pa izplačati neto znesek regresa za letni dopust za leto 2008, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2008 dalje do plačila ter (4) obračunati in plačati jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe v višini 986,00 EUR bruto, od katerega je tožena stranka dolžna obračunati in plačati vse davke, prispevke in dajatve, tožeči stranki pa izplačati neto znesek, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2006 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. Sklenilo je, da (1) se ustavi postopek za obračun in plačilo polovice regresa za leto 2007 v znesku 271,24 EUR bruto, od katerega je dolžna tožena stranka obračunati in plačati vse davke in prispevke in druge dajatve in izplačati neto znesek regresa za leto 2007 in (2) da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 691,34 EUR, v roku 15 dni od izdaje sodbe, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, vse pod izvršbo.

Zoper sodbo in odločitev o stroških postopka v 2. točki sklepa se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo spremeni tako, da zavrne dele tožbenega zahtevka, s katerimi tožnica glede posameznih prejemkov iz delovnega razmerja neupravičeno uveljavlja obračun in plačilo davkov oziroma prispevkov ter stroške postopka zniža glede na uspeh, oziroma podrejeno, da sodbo in izpodbijani del sklepa razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede prisojenega zneska odpravnine navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno prisodilo obračun in plačilo tudi vseh davkov, prispevkov in drugih dajatev. Od zneska odpravnine se davki, prispevki in druge dajatve ne plačujejo, zaradi česar bi v tem delu moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrniti. Izrek sodbe je nerazumljiv, saj je določeno, da je dolžna tožena stranka obračunati in plačati bruto znesek odpravnine, po obračunu davkov in prispevkov in drugih dajatev pa plačati neto znesek. Pri takšni formulaciji je torej tožena stranka dolžna plačati bruto znesek odpravnine in ne neto znesek, kar je nepravilno. Nadalje opozarja na odločitev glede zamudnih obresti v 2. točki izreka sodbe, saj iz izreka ni razvidno, za kakšne obresti gre, torej ali so to zakonske zamudne obresti ali pa zamudne obresti po morebitni drugačni obresti meri. V zvezi s 3. točko izreka navaja, da tožena stranka ni dolžna izplačati bruto regresa za letni dopust za leto 2008 v višini 332,50 EUR. Od tega zneska se obračunava zgolj akontacija dohodnine po 16 % stopnji, medtem ko se prispevki in morebitne druge dajatve ne obračunavajo. Obveznost tožene stranke, da obračunani davek dejansko tudi plača, ni v domeni tožeče stranke in le-ta nima pravnega interesa, da zoper toženo stranko postavi tak zahtevek, temveč je izterjava v pristojnosti davčne uprave. Zahtevek tudi ni izvršljiv, ker tožena stranka (pravilno: tožeča stranka) ni navedla, koliko znaša neto znesek regresa za letni dopust. Tudi od zneska jubilejne nagrade se ne plačujejo in obračunavajo davki, prispevki in druge dajatve, kot to zahteva tožena stranka (pravilno: tožeča stranka). V vseh teh primerih bi moralo sodišče zavrniti dele zahtevka, ki jih tožeča stranka neutemeljeno uveljavlja od tožene stranke. Posledično bi se znižal uspeh tožeče stranke, ki je znašal 80 %, uspeh tožene pa 20 %, zaradi česar bi moralo sodišče drugače odmeriti stroške postopka. Priglaša stroške pritožbe.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

V skladu z 350. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija ta s pritožbo, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, vendar je ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju deloma zmotno uporabilo materialno pravo glede obračuna in plačila davkov in prispevkov od posameznih prejemkov iz delovnega razmerja, ki jih vtožuje tožnica, sicer je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

Neutemeljena je pritožbena navedba v delu, v katerem pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Izrek sodbe je sicer nekoliko pomanjkljiv oziroma neustrezno oblikovan, ni pa nerazumljiv in ne nasprotuje samemu sebi, zaradi česar tudi ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa je odločitev v tem delu izreka deloma materialnopravno zmotna, kot bo razvidno v nadaljevanju.

V zvezi s pritožbo zoper odločitev v 2. točki izreka, po kateri mora tožena stranka izplačati tožnici zamudne obresti od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2007 v višini 267,30 EUR, ki tečejo od 1. 7. 2007 do 18. 12. 2008, je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da je tožena stranka prišla v zamudo z izplačilom tega zneska 1. 7. 2007, v skladu z 2. odstavkom 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, s spremembami; v nadaljevanju: ZDR), po katerem je dolžan delodajalec delavcu izplačati regres najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, zaradi česar je tožnica od 1. 7. 2007 upravičena do zakonskih zamudnih obresti. Ker iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja obveznost tožene stranke, da tožnici izplača zakonske zamudne obresti za obdobje, ko je prišla v zamudo z izplačilom dela regresa za letni dopust za leto 2007, pritožba neutemeljeno navaja, da ta obveznost ni določena. V 2. točki izreka sodbe gre torej za očitno pomanjkljivost, saj je pomotoma izpadlo besedilo „zakonske“ pred „zamudne obresti“, takšno pomanjkljivost pa lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi v skladu s 1. odstavkom 328. člena ZPP.

Nadalje je neutemeljen pritožbeni očitek, da odločitev v 3. točki izreka ni izvršljiva, ker tožeča stranka ni navedla neto zneska regresa za letni dopust za leto 2008. O obračunu in plačevanju davkov in prispevkov govori Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006, 24/08-ZDDKIS, 125/08; v nadaljevanju: ZDavP-2) v 352. in 353. členu. Po 2. odstavku 353. člena ZDavP-2 mora zavezanec za prispevke za socialno varnost iz drugega in tretjega odstavka 352. člena predložiti obračun davčnih odtegljajev davčnemu organu in plačati prispevke za socialno varnost v roku, kot je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost. V enakem roku mora plačnik davka predložiti tudi davčnemu zavezancu (zavarovancu) podatke iz obračuna davčnih odtegljajev o dohodku, od katerih se plačujejo prispevki za socialno varnost, o odtegnjenih in plačanih prispevkih za socialno varnost ter druge podatke, ki vplivajo na višino prispevkov za socialno varnost. Obračunavanje in plačevanje ter stopnjo prispevkov urejata Zakon o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96 – 81/2000; ZPSV) in Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006, s spremembami; ZDoh-2). Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, po 6. odstavku 352. člena ZDavP-2, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zaradi tega bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretne zneske davkov in prispevkov ,

ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati, upoštevajoč prisojeni neto znesek. Izrek sodbe sodišča prve stopnje tako ni nerazumljiv oz. neizvršljiv, je pa v 3. alineji deloma nepravilen, ker se od regresa za letni dopust prispevki ne odvajajo.

Tožena stranka pa utemeljeno opozarja, da se v skladu z določbo 9. točke 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi 109. člena ZDR, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Po določbi 1. odstavka 109. člena ZDR je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Izračun višine odpravnine določa 2. odstavek 109. člena ZDR, ki določa količnike osnove iz 1. odstavka glede na delovno dobo, ki jo je delavec dosegel pri delodajalcu, ta znesek pa v skladu s 4. odstavkom 109. člena ZDR ne sme presegati 10-kratnika osnove iz 1. odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače. Delodajalec torej ni dolžan obračunati in plačati akontacije dohodnine od odpravnine zaradi odpovedi iz poslovnega razloga, če je odpravnina izplačana v skladu z 109. členom ZDR. Ker tožničina odpravnina zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne dosega desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji, saj je povprečna mesečna plača v Republiki Sloveniji v mesecu oktobru 2008, ko bi tožena stranka tožnici morala izplačati odpravnino, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znašala 1.424,08 EUR bruto oziroma 917,64 EUR neto, tožena stranka ni dolžna obračunati in odvesti akontacije dohodnine..

V skladu z 3. odstavkom 3. člena ZPSV, v zvezi s 1. točko 2. člena Pravilnika o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varstvo (Uradni list RS, št. 114/02), se v osnovo za obračun prispevkov ne vštevajo odpravnine iz poslovnih razlogov, ki so izplačane v skladu z določbami ZDR, sicer (če znesek presega limit iz 4. odstavka 109. člena ZDR) pa je treba od presežka plačati prispevke za socialno varnost. Ker sta torej obračun in plačilo davkov in prispevkov od odpravnine iz poslovnih razlogov vezana na zakonske omejitve glede višine odpravnine, ki v tožničinem primeru ni presegala višine iz 4. odstavka 109. člena ZDR, toženi stranki ob izplačilu ni potrebno obračunati in odvesti teh dajatev. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo prisojenega zneska odpravnine tožnici v znesku 5.748,16 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega zneska.

Regres za letni dopust za leto 2008 se šteje med dohodke, ki se vštevajo v davčno osnovo, po 2. točki 1. odstavka 37. člena ZDoh-2, zato v tem delu tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je dolžna obračunati akontacijo dohodnine. Ker pa gre za pravico iz delovnega razmerja, tožena stranka neutemeljeno navaja, da tožnica ne izkazuje pravnega interesa za plačilo davka, ker je za njegovo izterjavo pristojna davčna uprava. Po določbi 3. alineje 5. odstavka ZPSV se prispevki za socialno varnost obračunavajo in plačujejo pri regresih za letni dopust, v delu, ki presega 70% poprečne plače predpreteklega meseca zaposlenih v Republiki Sloveniji; če se izplačilo regresa opravi v dveh delih ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in izvrši obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust. Ker je celoten znesek regresa za letni dopust znašal 665,00 EUR bruto, povprečna bruto plača zaposlenih v Republiki Sloveniji pa je junija 2008 znašala 1.364,53 EUR bruto, tožena stranka od regresa za letni dopust ni dolžna obračunati in odvesti prispevkov.

V sladu s 7. točko 1. odstavka 44. člena ZDoh-2 se v davčno osnovo ne všteje jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna solidarnostna pomoč, do višine, ki jo določi vlada. V letu 2006 je ta znesek znašal 220.000,00 SIT oziroma 918,04 EUR, v skladu s 3. alinejo 1. odstavka 9. člena Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list RS, št. 142/2004, s spremembami; v nadaljevanju: Uredba), zato je tožena stranka dolžna obračunati in odvesti akontacijo dohodnine od prisojenega bruto zneska jubilejne nagrade, ki znaša 986,00 EUR in presega znesek iz Uredbe. Glede na znesek jubilejne nagrade je tožena stranka v skladu s 1. alinejo 5. odstavka 3. člena ZPSV dolžna obračunati in odvesti tudi prispevke od jubilejne nagrade, saj citirani člen določa, da se prispevki za socialno varnost obračunavajo in plačujejo pri jubilejnih nagradah, odpravninah in solidarnostnih pomočeh ter povračilih stroškov v delu, ki presegajo s predpisom vlade določen znesek ter prejemkov, ki se v skladu z zakonom o dohodnini ne vštevajo v osnovo za davek od osebnih prejemkov, torej od Uredbe. Pritožba torej v tem delu ni utemeljena.

Pritožba je glede temelja obveznosti do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, regresa za letni dopust za leto 2008 in jubilejne nagrade neobrazložena, zato je pritožbeno sodišče sodbo v tem delu preizkusilo le v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče pravilno uporabilo določbe 131. člena ZDR, 1. odstavka 21. člena Kolektivne pogodbe o načinu usklajevanja plač za leto 2007 in načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leto 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 62/2008; KPPI) glede regresa za letni dopust za leto 2008 in 142. člena Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva (Uradni list RS, št. 6/2000 s spremembami) za jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe.

Delna sprememba sodbe sodišča prve stopnje ne vpliva na uspeh tožene stranke v postopku, saj se obveznost tožene stranke glede bruto zneskov ni spremenila. Zato je neutemeljena pritožba v delu, s katero tožena stranka predlaga spremembo izreka o stroških postopka Na podlagi vsega navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sodbo delno spremenilo tako, kot to izhaja iz izreka sodbe (5. alineja 358. člena ZPP), v preostalem pa pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sodbe in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in 2. točka 365. člena ZPP).

Tožena stranka je s pritožbo uspela v neznatnem delu, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, v skladu z določilom 1. odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s 154. členom ZPP.

Odgovor tožeče stranke na pritožbo tožene stranke ni v ničemer pripomogel k boljši razjasnitvi stvari, zato tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, v skladu z določilom 2. odstavka 165. člena, v povezavi s 155. členom ZPP.