Jedro

V konkretni zadevi gre za razvezana zakonca, ki imata premoženje na območju več sodišč, in ki se ne moreta sporazumeti kaj spada v skupno premoženje in kakšni so njuni deleži na tem premoženju. Ker je treba v takih pravdah najprej razmejiti posebno premoženje zakoncev od njunega skupnega premoženja in nato določiti deleže na vsem skupnem premoženju, je nastanek njunega premoženja in njun prispevek obravnavati celovito. Zato je smotrno, da o vseh pravdah odloči eno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka M. M. je 16.6.1998 vložil tožbo, s katero je zahteval ugotovitev solastnega deleža na hiši v Mojstrani, ki stoji na parc. št... k.o..., in ugotovitev skupnega premoženja na vrtu ob Ljubljanici, parc. št... k.o.... Tožbo je vložil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in označil vrednost spornega predmeta 2.000.000 tolarjev. Ker je šlo za spor, za katerega je pristojno okrajno sodišče in hkrati za spor o stvarni pravici na nepremičnini in je tedaj veljavni Zakon o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur. l. SFRJ, št. 4/77-27/90 in RS, št. 55/92) predvideval izključno krajevno pristojnost sodišča, na katerega območju leži nepremičnina, je bila zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču na Jesenicah. Toda na prvem naroku za glavno obravnavo je sodišče ugotovilo, da znaša prava vrednost spornega predmeta 20.000.000 tolarjev, zato je zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Kranju.

Okrožno sodišče v Kranju, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v zadevi, je nato na podlagi dopisa Okrožnega sodišča v Ljubljani predlagalo, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije kljub temu določi pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Meni namreč, da bi bilo smotrno, če bi o sporih med pravdnima strankama odločilo eno sodišče. Pojasnjuje, da pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani že teče spor zaradi ugotovitve deleža pravdnih strank na skupnem premoženju pod opr. št. II P 634/97. Predlog je utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l.RS, št. 26/99) Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno in krajevno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni razlog za to, da Vrhovno sodišče drugače uredi pristojnost sodišč, kot jo je uredil zakonodajelec, je smotrnost. V konkretni zadevi gre za razvezana zakonca, ki imata premoženje na območju več sodišč, in ki se ne moreta sporazumeti kaj spada v skupno premoženje in kakšni so njuni deleži na tem premoženju. Ker je treba v takih pravdah najprej razmejiti posebno premoženje zakoncev od njunega skupnega premoženja in nato določiti deleže na vsem skupnem premoženju, je nastanek njunega premoženja in njun prispevek obravnavati celovito. Zato je smotrno, da o vseh pravdah odloči eno sodišče. Ker se je prvi spor začel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki o zadevi že izvaja dokaze in ker se to sodišče ne upira, da bi odločilo o vseh razmerjih med zakoncema skupaj, je predlog smotrn in utemeljen.

Zato je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 67. člena ZPP sklenilo, naj tudi v tej sporni zadevi odloči Okrožno sodišče v Ljubljani.