Jedro

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil z upnikom dosežen dogovor o tem, da poravna ostanek obveznosti do upnika brez obresti. Glede na to, da upnik v tem izvršilnem postopku izterjuje samo še obresti, gre za pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo, da sta upnik in dolžnik zatrjevani dogovor zares sklenila.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika, dne 07.02.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je imel do upnika obveznost po računu 84851 z dne 28.12.1998 v znesku 1.916.296,00 SIT, zaradi nakupa materiala za izvoz na Hrvaško. Ker s strani končnega naročnika ni prejel plačila, je najprej delno poravnal svojo obveznost. Končno pa jo je poravnal 15.07.1999 po dogovoru z direktorjem upnika. Dogovor je bil, da najame kratkoročno posojilo in v celoti poravna ostanek obveznosti, vendar brez obresti.

Glede na dogovor je svojo obveznost v celoti poravnal, čeprav sam še ni prejel plačila s strani končnega naročnika. Poleg tega je upnik v obračunu obresti upošteval datum izdaje računa in ne datuma valute in ni upošteval, da je bil material prevzet v dveh delih. Zato je predlagal razveljavitev sklepa o izvršbi.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak po določilu 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je bil z direktorjem upnika 15.07.1999 sklenjen dogovor o tem, da "poravna ostanek obveznosti do upnika brez obresti". Glede na to, da upnik v tem izvršilnem postopku izterjuje samo še obresti (priloga A3), gra za pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo, da sta upnik in dolžnik zatrjevani dogovor res sklenila. Poleg tega pa je, dolžnikovo ugovorno navedbo, da je zatrjevani dogovor sklenil z direktorjem upnika, potrebno razumeti kot dokazni predlog za zaslišanje strank.

Dolžnik je v ugovoru navedel dejstvo s katerim je obrazloženo oporekal obstoju terjatve, v zvezi z zatrjevanim dejstvom pa je smisleno predlagal tudi izvedbo dokaza. Zato je ugovor utemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ).

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo, ter v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču.