Jedro

Ker toženec ni založil predujma za izvedenca psihiatra, vabilu na zaslišanje pa se ni odzval, sodišče ni imelo dokazov, ki bi jih lahko ocenilo v zvezi (s po tožencu) zatrjevano omejeno sposobnostjo skrbeti zase in za svoje interese v času prejema tožbe in teka roka za odgovor na tožbo. Pri odločitvi o (zaradi izdane zamudne sodbe) vloženem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je zato uporabljivo pravilo o dokaznem bremenu.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in sodba ter sklep potrdita.

Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker toženec, ki mu je bila tožba vročena dne 14.4.2008, nanjo ni odgovoril. Zamudna sodba, s katero je tožencu naložena obveznost plačila 45.000- € uporabnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.2008 dalje, je bila tožencu vročena dne 2.6.2009. Toženec je dne 17.6.2008 podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, obenem pa vložil odgovor na tožbo in pritožbo zoper zamudno sodbo. Po opravljenem naroku, na katerem je ugotavljalo utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje, in po pridobitvi izvedenskega mnenja glede toženčeve procesne sposobnosti, je prvostopenjsko sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

Toženec se pritožuje zoper dne 6.4.2009 izdani sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kot netočno označuje ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da ni plačal predujma za izvedenca in prilaga izvod plačilnega naloga, iz katerega je razvidno, da je dne 27.12.2008 plačal 120- € predujma za izvedenca. Zaradi plačila bi sodišče moralo izvesti predlagan dokaz z izvedencem psihiatrom tudi glede toženčeve pravdne sposobnosti v času od 14.4.2008 do 15.5.2008, torej v času, ko je tekel rok za odgovor na tožbo. Meni, da je izvedenec podal mnenje o toženčevi opravilni sposobnosti v teku celega postopka. Oprl se je namreč na izvid nevrologinje in psihiatrinje V.D.O. z dne 15.6.2008, iz katerega nesporno izhaja, da toženec v času prejema tožbe – aprila in maja 2008 – zaradi kronične odvisnosti od alkohola, ki je spremenila njegove psihične, vedenjske in fiziološke potrebe, ni bil sposoben ustrezno reagirati. Izvedenec je ugotovil, da si je toženec po izdelavi mnenja V.D.O. tako opomogel, da je njegova podoba sedaj povsem drugačna od tiste, ki jo je opisala V.D.O.. Pritožnik trdi, da je s tako ugotovitvijo je izvedenec posredno potrdil njegove trditve, ki jih je podal o svojem psihičnem stanju za čas od 14.4.2008 do 15.5.2008. Sodišču očita, ker ni upoštevalo mnenja V.D.O., napačno pa je ovrednotilo tudi mnenje postavljenega izvedenca prim. mag. J.J., dr. med. psihiatra.

Pritožbo zoper sodbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi trdi, da mu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, da v času, ko je tekel rok za odgovor, ni imel popolne poslovne in s tem tudi pravdne sposobnosti. Trdi, da je iz tožbi priložene sodbe razvidno, da njegova zveza s tožnico ni bila izvenzakonska skupnost, ker je bil v času, ko naj bi skupaj živela, poročen. Tožničino zatrjevanje izvenzakonske skupnosti je v nasprotju s tožbi priloženo dokazno listino. Zahtevano uporabnino označuje za previsoko, kar izhaja iz splošno znanih dejstev.

Tožeča stranka je na pritožbo zoper sodbo in na pritožbo zoper sklep odgovorila. V odgovoru na pritožbo zoper sodbo navaja, da je solastništvo dokazovala s kupoprodajno pogodbo, medtem ko je okoliščina, ali sta bili stranki v izvenzakonski skupnosti, nepomembna. Višino zahtevane uporabnine v primerjavi z višino najemnin na prostem trgu v Ljubljani označuje za nizko. V odgovoru na pritožbo zoper sklep opozarja, da ne sprejema psihiatričnega mnenja V.D.O.. Ta psihiatrinja bi bila dolžna predlagati odvzem toženčeve opravilne sposobnosti, če bi bilo toženčevo zdravstveno stanje res takšno, kot ga opisuje, pa tega ni naredila.

Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

Kot vzrok, ki naj bi opravičeval vrnitev v prejšnje stanje, je toženec navedel svoje psihično stanje, ki naj bi bilo v času vročitve tožbe in teka tridesetdnevnega roka za odgovor na tožbo táko, da ni bil sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi, zaradi česar ni imel popolne poslovne sposobnosti oz. se mu je ta intervalno izgubljala. Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo zato, ker je štelo, da toženec, na katerem je dokazno breme, tega dejstva ni dokazal. Toženec je tisti, ki zatrjuje upravičen vzrok za zamudo roka. On bi zato moral založiti predujem za stroške, nastale v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja, ki bi potrdilo ali ovrglo trditev o njegovem takem psihičnem stanju, ki naj bi bilo razlog za zamudo roka za odgovor na tožbo. Na naroku dne 27.11.2008 je bil pozvan, da založi 600- € predujma; s tem, ko je toženec založil zgolj del (približno petino) zahtevanega zneska, je povzročil, da sodišče po tožencu predlaganega dokaza ni izvedlo. Iz izvedenskega mnenja, ki ga je sodišče pridobilo zaradi ugotavljanja toženčeve pravdne sposobnosti, na obstoj katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je mogoče razbrati, da se toženčevo zdravstveno stanje spreminja, ne pa tudi tega, kar trdi pritožba, da je bilo dva meseca pred podajanjem mnenja specialistke nevrologije in psihiatrije dr. V.D.O. toženčevo stanje enako, kot ga je specialistka nevrologije in psihiatrije ugotovila na dan izdelave mnenja - 15.6.2008. Izvedenec psihiater prim. mag. J.J., dr. med., ki je pregledal toženčevo zdravstveno dokumentacijo in toženca, je sprejel ugotovitve V.D.O., dr. med., ki opisuje toženčevo psihično stanje na dan 15.6.2008 in ugotovil, da je toženčeva podoba v času izdelave izvedenskega mnenja (17.3.2009) povsem drugačna od tiste, ki jo je v svojem izvidu opisala V.D.O.. Dejstvo, da je toženčevo psihično stanje podvrženo občutnim spremembam, pomeni, da je bilo toženčevo zdravstveno stanje tudi v času izdelave mnenja V.D.O. (dne 15.6.2008) lahko drugačno kot dva meseca prej – v aprilu 2008, ko je bila tožencu vročena tožba. Toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tudi sam navaja, da se mu „poslovna sposobnost intervalno izgublja“. Če je po prejemu tožbe toženec z alkoholom sam omejil svoje sposobnosti, ni mogoče govoriti o nezakrivljenem in opravičenem vzroku zamude roka. Sodišče je skušalo izvesti dokaze, ki jih je v zvezi s svojo sposobnostjo skrbeti zase in varovati svoje interese, predlagal toženec. Na narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje je toženca vabilo tudi z vabilom na zaslišanje, pa se toženec tega naroka ni udeležil, niti opravičil svoje odsotnosti. Tožnica je s tem v zvezi predlagala tudi svoje zaslišanje, vendar od dokaza z zaslišanjem tožnice, ki zanika toženčevo prizadetost in ne navaja, da je v kritičnem času bila v stiku s tožencem, ni pričakovati izpovedi, ki bi potrdila toženčeve navedbe o njegovih omejenih sposobnostih v času prejema tožbe. Na naroku dne 27.11.2008 podan dokazni predlog z branjem pravdnega in nepravdnega spisa naj bi potrdil zgolj toženčeve mahinacije v zvezi z zavlačevanjem postopkov in ne toženčevega nastopanja v postopkih in s tem omejenih sposobnosti. Vse to pokaže, da sodišče prve stopnje ni imelo dokazov, ki bi jih lahko ocenilo v zvezi s po tožencu zatrjevano prizadeto sposobnostjo skrbeti zase in za svoje interese v času prejema tožbe in teka roka za odgovor na tožbo. Poskus, da izvede predlagane dokaze in najde argumente v prid toženčevi trditvi, je ostal brezuspešen, zato je sodišče je upravičeno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu (215. čl. ZPP). Pritožbena trditev, da je izvedenec J. J. v svojem mnenju potrdil toženčevo procesno nesposobnost v času izdelave mnenja V.D.O. in s tem tudi v aprilu 2008, ni sprejemljiva. Izvedenec je podal mnenje o toženčevih sposobnostih po stanju v času pregleda in izdelave mnenja.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožba zoper sklep zavrnjena (2. točka 365. čl. ZPP).

Pritožba zoper sodbo ni utemeljena.

Dejstvo vročitve tožbe tožencu dne 14.4.2008 izhaja iz povratnice. Podpis na tej povratnici je identičen s podpisom prejemnika na povratnici pošiljke, s katero je bila tožencu vročena sodba. Dvom v to, da ju je podpisala ista oseba, se ne pojavi. Ob tem, da toženec ne zanika, da je poštno pošiljko s tožbo in pozivom na odgovor prejel, niti ne navaja drugih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v dejstvo, da je on podpisal prejem pošiljke s tožbo in pozivom na odgovor, ne navaja niti posebnosti pri vročanju sodbe, ni mogoče slediti neargumentirani pritožbeni trditvi, da tožencu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. Toženec ni navedel katero dejstvo naj bi se ugotavljalo z izvedencem za forenzično preiskavo pisav.

Toženec očitno šteje, da procesno sposobnost ima, saj je podelil pooblastilo pooblaščencu in se s pomočjo pooblaščencev udeleževal postopka. Tudi izvedenec prim. mag. J. J., dr. med psihiater je potrdil, da toženec lahko skrbi zase in za svoje interese. Toženec ne zatrjuje, da je bilo poleg obdobja, v katerem bi moral podati odgovor na tožbo, še kakšno drugo obdobje, v katerem so bile njegove sposobnosti skrbeti zase in za svoje koristi zmanjšane. Z mnenjem nevrologinje in psihiatrinje dr. V.D.O. izkazuje nesposobnost ustreznega odzivanja na dogodke v času izdelave tega mnenja (15.6.2008). Ravno v tem obdobju, za katerega je V.D.O. potrdila toženčevo nesposobnost odzivanja na dogodke, je toženec vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, odgovor na pritožbo, pritožbo (17.6.2008), za zastopanje pooblastil odvetnika S. (12.6.2009) in tudi v nadaljevanju postopka razumno skrbel za svoje interese. Glede teh dejanj se je očitno štel za pravdno sposobnega. Iz gornje argumentacije zavrnitve pritožbe zoper sklep je razvidno, da se zatrjevane toženčeve omejene sposobnosti skrbeti zase in za svoje pravice, niso potrdile. Poslovna sposobnost in s tem tudi pravdna sposobnost polnoletne osebe se predpostavljata, zaradi toženčevih pomislekov pa sta bili tudi preizkušeni z izvedencem medicinske stroke. Ker ni izkazano, da toženec v katerikoli od faz tega postopka ne bi imel pravdne sposobnosti, ni mogoče slediti pritožbi, ki se sklicuje na pomanjkanje toženčeve pravdne sposobnosti.

Tudi pritožbena trditev, da so tožbene navedbe v nasprotju z dokazi, ni utemeljena. Tožnica v tožbi zatrjuje svoj ½ solastninski delež na nepremičnini, tožbi pa je priložila tudi kupoprodajno pogodbo, s katero ga je pridobila. Kako je tožnica prišla do solastninskega deleža - ali z delitvijo skupne lastnine, kar bi res sledilo iz navedb o izvenzakonski skupnosti, ali s skupnim investiranjem v življenjski skupnosti, ki nima takih posledic kot zakonska zveza - je pravno nepomembno.

Tudi pritožbeni navedbi, da iz splošno znanih dejstev izhaja, da je iztoževana uporabnina previsoka, ni mogoče slediti. Katera naj bi bila ta splošno znana dejstva, pritožnik ni navedel. Skladno s sodno prakso se višina uporabnine določa ustrezno tržni najemnini. Glede na to, da je obravnavana nepremičnina v Ljubljani in da so v njej kar tri stanovanja, uporabnina v višini 600- € za trisobno stanovanje, 500- € za dvoinpolsobno stanovanje in 400- € za enosobno stanovanje po višini ne odstopa od splošno znanih dejstev o višinah najemnin.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbama ni uspel, odgovora na pritožbi pa nista pripomogla k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. čl. ZPP).