Jedro

Zakon o graditvi objektov v 3. alinei 89. člena med drugim določa, da inšpektor za graditev nadzoruje, ali se dela izvajajo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem ali odločbo o dovolitvi priglašenih del po predpisih o urejanju prostora. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnici nista sledili pogojem gradnje, določenim v gradbenem dovoljenju, zaradi česar je bilo pravilno odrejeno, da se nepravilnosti odpravijo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbo tožene stranke z dne 5.1.2000. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnic zoper odločbo Inšpektorja za graditev, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 25.10.1999, hkrati pa popravila izrek odločbe prvostopnega organa tako, „da sta investitorki A.A. in B.B.., dolžni v roku enega meseca od prejema odločbe uskladiti gradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 800, 801 in 802/2 k.o. ... z 2. točko izreka gradbenega dovoljenja z dne 5.7.1999“.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na 2. alineo 58. člena in na 3. alineo 89. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86, Uradni list RS, št. 40/94, 69/94 in 59/96). Navaja, da iz 2. točke izreka gradbenega dovoljenja izhaja, da je potrebno gospodarski objekt, ki stoji delno na mestu, kjer je predvidena lokacija nove hiše, odstraniti v celoti pred začetkom del. Iz upravnega spisa izhaja, in tožnici tega niti ne zanikata, da gospodarski objekt pred pričetkom gradnje stanovanjske hiše, ni bil v celoti odstranjen in tako je povsem brezpredmetno, za kakšne namene tožnici uporabljata ostanek gospodarskega objekta. Upravni organ prve stopnje je pravilno uporabil določbo 1. točke 1. odstavka 91. člena ZGO, ki določa, da inšpektor z odločbo odredi, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi. Upravni organ prve stopnje je sicer res odredil odstranitev obstoječega ostanka gospodarskega objekta, kar pa glede na dikcijo 1. točke 1. odstavka 91. člena ZGO ni možno, saj ta določba daje inšpektorju za graditev pooblastilo, da odredi, da se odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi. To napako je tožena stranka odpravila. Kršitve določb Ustave RS, ki jih navajata tožnici v tožbi, so zgolj pavšalne narave in neobrazložene. Iz upravnih spisov ni razvidna nobena izmed kršitev, zato sodišče tudi te ugovore tožnic šteje za neutemeljene.

Tožnici v pritožbi, sedaj reviziji, vztrajata pri navedbah podanih v tožbi z dne 7.2.2000 in dodatku k tožbi z dne 18.2.2000. Menita, da jima je kršena ustavna pravica do materialne resnice in pravičnega sojenja. Sprašujeta se, kako lahko sodniki napišejo, da je sklicevanje na Ustavo RS neobrazloženo in zgolj pavšalne narave. Razlago zakonov in njihovo razumevanje so na razumljiv način dolžni podati sodniki ljudem in ne obratno.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel revizijo. Po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, še naprej obravnavajo kot pritožbe po določbah ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbi 2. odstavka 107. člena ZUS-1. V obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za obravnavanje vložene pritožbe kot pritožbe po določbah ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče RS obravnavalo pritožbo kot pravočasno in dovoljeno revizijo, sodba sodišča prve stopnje pa je postala pravnomočna z dnem uveljavitve ZUS-1. Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah 85. člena ZUS-1 je revizijo dopustno vložiti zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava ( 86. člen ZUS-1).

Po določbi 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Iz 2. točke gradbenega dovoljenja, izdanega dne 25.10.1999 za gradnjo stanovanjske hiše v ..., na zemljišču parc. št. 800, 801 in 802/2 k.o. ..., izhaja, da se gospodarski objekt, ki stoji delno na mestu, kjer je predvidena lokacija nove hiše, odstrani v celoti pred začetkom del. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na dejansko stanje, ugotovljeno v upravnem postopku, na katerega je vezano tudi revizijsko sodišče. Iz predloženih spisov izhaja, in tožnici tega niti ne zanikata, da gospodarski objekt pred pričetkom gradnje stanovanjske hiše, ni bil v celoti odstranjen. Na tako ugotovljeno dejansko stanje, pa se je po presoji revizijskega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno oprlo na 3. alineo 89. člena ZGO, ki med drugim določa, da inšpektor za graditev nadzoruje, ali se dela izvajajo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem ali odločbo o dovolitvi priglašenih del po predpisih o urejanju prostora. Pravilna je zato presoja sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnici nista sledili pogojem gradnje, določenim v gradbenem dovoljenju, zaradi česar je bilo pravilno odrejeno, da se nepravilnosti odpravijo.

Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno in zato tudi ustavne pravice niso bile kršene. Neutemeljene so tako pavšalne in neizkazane navedbe revidentk, da jima je bilo v sodnem postopku kršeno temeljno načelo materialne resnice (in ne ustavna pravica do materialne resnice) in ustavna pravica do pravičnega sojenja.

Vrhovno sodišče ni preizkusilo, ali je podan kateri od ugovorov iz tožbe, na katere se revidentki v reviziji zgolj sklicujeta, nista pa jih v reviziji izrecno navedli. Zgolj s sklicevanjem na tožbene razloge, revidentki ne moreta utemeljevati svoje revizije.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.