Jedro

Toženec je tako kot solastnik stanovanja do višine svojega solastninskega deleža dolžan plačevati sredstva v rezervni sklad. Na njegovo obveznost ne vpliva dejstvo, ali kot solastnik uporablja stanovanje oziroma kakšni so razlogi da ga ne uporablja.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem ugodilnem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan tožeči stranki v roku 8 dni plačati 702,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov kot so razvidni iz izreka sodbe (I. točka izreka); kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka); odločilo, da je toženec dolžan tožeči stranki v roku 8 dni plačati 106,68 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ugodilni del sodbe je toženec vložil pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa sodbo v ugodilnem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da so zavezanci za plačilo v rezervni sklad res etažni lastniki, da pa je potrebno upoštevati specifične okoliščine konkretnega primera. Toženec je invalid ter živi v domu za starejše ter stanovanja ne uporablja, saj mu to solastnica onemogoča. Nastalo situacijo je sporočil tudi upravniku A. d. d. in se z njim dogovoril, da ne bo več plačeval stroškov (tudi ne za rezervni sklad), saj jih bo v celoti krila solastnica. Sodišče bi moralo opraviti obravnavo. Toženec je že v ugovoru predlagal izvedbo dokazov (zaslišanje strank, upravnika, ogled stanovanja), kar bi sodišče lahko izvedlo zgolj na obravnavi, čeprav je toženec ni izrecno zahteval. 3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tako vezano (tudi) na dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec lastnik do 42/100 posameznega dela stavbe, in sicer stanovanja št. 5 v izmeri 46,51 m2 v stavbi ..., in da gre za nepremičnino z več kot dvema etažnima lastnikoma in več kot osmimi posamičnimi deli. Zavezanci za plačilo v rezervni sklad so etažni lastniki (119. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Toženec je tako kot solastnik stanovanja do višine svojega solastninskega deleža dolžan plačevati sredstva v rezervni sklad. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, na njegovo obveznost ne vpliva dejstvo, ali kot solastnik uporablja stanovanje oziroma kakšni so razlogi da ga ne uporablja (primerjaj 11. točko obrazložitve).

6. Edino toženčevo vlogo v tem postopku predstavlja ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je med drugim navajal, da se je s tožečo stranko dogovoril, da stroškov upravljanja ne bo plačeval (ker jih bo v celoti krila solastnica). Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da se terjatev ne nanaša na stroške obratovanja oziroma upravljanja, temveč na plačilo v rezervni sklad. Poleg tega toženec na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, to je na dopolnitev tožbe, ni odgovoril, zato je (obširna in relevantna) dejstva iz te vloge, šteti za priznana. Ob nesporno ugotovljenem dejanskem stanju – da je toženec etažni lastniki (v stavbi z več kot dvema etažnima lastnikoma in več kot osmimi posamičnimi deli)1; da sredstev v vtoževanem obdobju2 v rezervni sklad ni vplačeval; da višina prispevka ni bila sporna, je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito tožbenemu zahtevku v obsegu kot izhaja iz I. točke izreka sodbe, ugodilo (119. člen SPZ; prvi odstavek 41. člena Stanovanjskega zakona – SZ -1)3. Ker je toženec v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

7. Pravilno in zakonito je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, in brez razpisa naroka izdalo sodbo, saj nobena stranka njegove izvedbe v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma pripravljalni vlogi ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP). Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati in ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. za zaslišanje strank, prič) že pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.4 Izvedbe naroka (tudi) toženec ni izrecno zahteval, kljub izrecnemu pozivu sodišča, da sporoči, ali zahteva izvedbo naroka ali ne (list. št. 69).

8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. člen ZPP).

9. Toženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe. Tožeča stranka stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

1 In to od smrti pravnega prednika dalje. 2 Od julija 2014 do novembra 2018 3 Pri čemer je iz izreka razvidno, da gre za vplačilo na posebni transakcijski račun rezervnega sklada (prvi odstavek 42. člena SZ-1; drugi odstavek 119. člena SPZ). 4 Glej komentar k 454. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3 knjiga, GV Založba, 2009.