Jedro

Ločeno obravnavanje nasprotne tožbe ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Povezanost zahtevkov ni taka, da sodišče ne bi imelo možnosti presoje, ali jih bo obravnavalo skupaj oziroma ločeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek prekine do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve pod opr. št. P 1588/2014-I, ki teče pred naslovnim sodiščem.

2. Odločitev iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker tožeča stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa ni imela možnosti, da se o njem izjavi. V nadaljevanju pojasnjuje, da sta tožba pod opr. št. I P 1588/2014 in nasprotna tožba, ki se sedaj vodi pod opr. št. I P 1266/2015, neločljiva celota, zato bi ju moralo sodišče zaradi enakega varstva pravic in racionalnosti obravnavati skupaj. Postopek pod opr. št. I P 1588/2014 poteka zaradi prenehanja vznemirjanja lastninske pravice in plačila uporabnine. V postopku ugotavljana višina uporabnine je izvedenec izračunal uporabnino za adaptirane prostore. Takšen pristop je materialnopravno zmoten, ker je tožeča stranka upravičena do uporabnine za neadaptirane prostore. Ker je sodišče v postopku pod opr. št. I P 1588/2014 sprejelo nepravilen izračun uporabnine, je bila tožena stranka primorana vložiti eventuelno nasprotno tožbo, ki se sedaj obravnava pod opr. št. I P 1266/2015, s katero zahteva povračilo vlaganj.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka (po tej tožbi tožena) pod opr. št. I P 1588/2014 s tožbo zahteva plačilo uporabnine, tožniki pod opr. št. I P 1266/2015 (po tožbi I P 1588/2014 toženci) pa zahtevajo povračilo vlaganj na podlagi neupravičene obogatitve.

5. Odločitev o nezdružitvi tožbe in eventualne nasprotne tožbe v skupno obravnavanje temelji na argumentu, da je tožbeni zahtevek na plačilo uporabnine zrel za odločitev in je bil od leta 2009 že obravnavan na vseh treh instancah. V ponovljenem postopku je sedaj zadeva po tožbi v zaključni fazi, zato se je sodišče odločilo, da bo eventuelno nasprotno tožbo obravnavalo ločeno.

6. Opustitev skupnega obravnavanja ne pomeni bistvene kršitve določb postopka. ZPP sicer ne ureja eventuelne nasprotne tožbe, vendar sodna praksa ne vidi ovire za njeno obravnavanje. Od nasprotne tožbe se razlikuje po tem, da je vložena pod pogojem, da bo ugodeno zahtevku po tožbi, od tožbe z več zahtevki, postavljenimi v razmerju podrejenosti (tretji odstavek 185. člena ZPP), pa se razlikuje v tem, da sta zahtevka na tak način postavljena s strani nasprotnih strank v sporu.

7. Četudi je podana predpostavka za opredelitev tožbe kot nasprotne (prvi odstavek 183. člena ZPP), ločeno obravnavanje ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Tožeča stranka v tožbi zahteva plačilo uporabnine, tožena pa z eventuelno nasprotno tožbo na podlagi neupravičene obogatitve zahteva povračilo vlaganj. Povezanost obeh zahtevkov ni taka, da sodišču ne bi nudila polja presoje pri odločanju, ali ju bo obravnavalo skupaj, ali ne. Res je sicer, da argumenti, ki jih v prid skupnemu obravnavanju navaja pritožba, niso brez teže, vendarle pa niso taki, da bi nudili podlago za sklepanje, da je izpodbijana odločitev sodišča nezakonita. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).