Jedro

Če sodišče, ki pazi na svojo stvarno in krajevno pristojnost, zapazi, da ni pristojno, mora postopati po 36. členu ZKP in se izreči za nepristojno ter zadevo odstopiti pristojnemu sodišču. Ne morejo pa navedbe o tem, da naj bi bilo očitano dejanje storjeno na območju drugega sodišča, predstavljati podlage za vložitev predloga za prenos krajevne pristojnosti po določbi 35. člena ZKP.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Na Okrožno sodišče v Ljubljani je bila vložena zahteva za preiskavo zoper osumljenega A. A. zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1.

2.Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je predlagala prenos krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Novi Gorici. V utemeljitev predloga navaja, da v spisu ni nobenega podatka o tem, da naj bi osumljenec deloval v Ljubljani (kot se mu očita), temveč je iz podatkov spisa razvidno, da naj bi dejansko deloval na območju Nove Gorice in so bila vsa očitana ravnanja izvršena na območju tega sodišča. Nadalje izpostavlja še, da osumljenec in večina predlaganih prič prihajajo z območja Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Ocenjuje, da bi se postopek lažje izvedel pred predlaganim sodiščem.

B.

3.Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da tehtne razloge predstavljajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja.

Lažja izvedba postopka pa pomeni procesno ekonomičnost, ki temelji na predvidevanju, da bo delegirano sodišče potrebna procesna dejanja opravilo hitreje, z manjšimi stroški ter manjšo izgubo časa za procesne udeležence kot pa pristojno sodišče. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča, zato jo je kot takšno treba razlagati restriktivno.

4.Predlagateljica prenos krajevne pristojnosti utemeljuje najprej z navedbami, da naj bi osumljenec - glede na predložene dokaze - očitana dejanja izvršil na območju Okrožnega sodišča v Novi Gorici, ne pa v Ljubljani. S tem svojega predloga ne more utemeljiti. Če sodišče, ki pazi na svojo stvarno in krajevno pristojnost, zapazi, da ni pristojno, mora postopati po 36. členu ZKP in se izreči za nepristojno ter zadevo odstopiti pristojnemu sodišču. Ne morejo pa navedbe o tem, da naj bi bilo očitano dejanje storjeno na območju drugega sodišča, predstavljati podlage za vložitev predloga za prenos krajevne pristojnosti po določbi 35. člena ZKP.

5.Nadalje prenosa pristojnosti ne utemeljuje niti razlog ekonomičnosti, ki ga predlagateljica uveljavlja v nadaljevanju predloga. Okoliščine, ki lahko kažejo na lažjo izvedbo postopka, so med drugim podane, če imajo vsi ali pretežna večina procesnih udeležencev prebivališče na območju delegiranega sodišča.

To v obravnavni zadevi ni podano, saj je med predlaganimi pričami (zgolj) polovica takšnih, ki jim je bližje Okrožno sodišče v Novi Gorici, medtem ko je preostalim bližje Okrožno sodišče v Ljubljani. Bližina procesnih udeležencev do predlaganega sodišča zato ni izražena v tolikšni meri, da bi prevladala nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.

Prav tako procesne ekonomičnosti ni mogoče utemeljiti z dejstvom, da so bila posamezna preiskovalna dejanja odrejena s strani Okrožnega sodišča v Novi Gorici, pa tudi ne z navedbami o lažji orientaciji predstavnika oškodovanca zaradi dvojezničnih napisov.

C.

6.Ker ob pojasnjenem predlagateljica ni izkazala okoliščin, ki bi po prvem odstavku 35. člena ZKP narekovale prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

-------------------------------

1Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I Kr 21743/2015-6 z dne 26. 11. 2015 in I Kr 36932/2010 z dne 2. 4. 2015.

2Sklep Vrhovnega sodišča I Kr 24145/2015 z dne 23. 11. 2017. Tako tudi Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 83.

3Prim. sklepe Vrhovnega sodišča I Kr 7084/2018 z dne 14. 6. 2018, I Kr 26182/2016-27 z dne 8. 12. 2016, I Kr 38302/2015-12 z dne 26. 11. 2015 in druge.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 35, 35/1, 36, 36/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.