Jedro

Sklenjeni sporazum je pravni naslov za pridobitev zastavne pravice na zastavljenih premičninah, medtem ko je rubež pridobitni način za pridobitev zastavne pravice.

Sklep o izvršbi na premičnino se zaznamuje v evidenci, kjer se premičnina vodi, in v dokumentu, ki izkazuje lastništvo premičnine, tak dokument pa je original in ne fotokopija prometnega dovoljenja.

Prepoved razpolaganja je pravni standard, ki pomeni prepoved pravnega prometa s stvarjo, torej prepoved odsvojitve ali obremenitve stvari, ne pa tudi prepovedi dejanskega razpolaganja, torej normalne rabe stvari.

Izrek

Ugovor se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa rubež dolžnikovih premičnih stvari za zavarovanje upnikove denarne terjatve v znesku 1,700.000,00 DEM (prva točka izreka izpodbijanega sklepa), sklenilo, da upnik z rubežem pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh (druga točka izreka), da je zastavitelju prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi (tretja točka izreka) in da zarubljene stvari ostanejo v hrambi pri dolžniku (četrta točka izreka).

Dolžnik in zastavitelj je zoper sklep pravočasno ugovarjal in med drugim navedel, da so vozila ves čas na poti in se samo občasno nahajajo na parkirišču na Dolenjski cesti 244. Določba tretje točke izreka ("Zastavitelju se prepoveduje razpolagati...") je nerazumljiva, saj jo je mogoče razlagati tako, da morajo kamioni ves čas stati na parkirišču. Rubež bi bil potreben samo, če terjatev ni plačana.

Upnik je na ugovor odgovoril in navedel, da je rubež potreben za pridobitev zastavne pravice, sicer pa je v sklepu določeno, da stvari ostanejo v hrambi pri dolžniku. Prepoved razpolaganja pomeni samo prepoved odtujitve in obremenitve, ne pa prepovedi opravljanja dejavnosti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi z 239. čl. ZIZ in ga po 3. odst. 58. čl. v zvezi z 239. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor ni utemeljen.

Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnik mora navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo zavarovanje v smislu 1. odst. 55. čl. v zvezi z 239. čl. ZIZ.

Dolžnik sam navaja, da ne izpodbija obstoja sporazuma strank o zavarovanju denarne terjatve št. SV 410/00 z dne 16.3.2000. V navedenem sporazumu (tretja točka, druga stran sporazuma v prilogi A1) je dolžnik izrecno pristal na ustanovitev zastavne pravice na vozilih, katerih rubež je sodišče odredilo s prvo točko izpodbijanega sklepa. Sklenjeni sporazum je pravni naslov za pridobitev zastavne pravice na zastavljenih premičninah, medtem ko je rubež pridobitni način za pridobitev zastavne pravice kot stvarne pravice na tuji stvari (1. odst. 248. čl. ZIZ), zato je neutemeljen dolžnikov očitek v ugovoru, da je lahko rubež le posledica neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Dolžnik je nenazadnje na rubež tudi pristal v notarskem zapisu (tretja točka sporazuma), zato izpodbijani sklep ni v nasprotju s sklenjenim sporazumom o zavarovanju denarne terjatve. V ugovoru zatrjevano dejstvo, da so vozila običajno na poti in se le redko vsa skupaj nahajajo na parkirišču dolžnika, ni razlog, ki bi preprečeval dovolitev izvršbe v zavarovanje, temveč utegne biti kvečjemu okoliščina, ki vpliva na dejansko opravo izvršbe. Neutemeljen je tudi dolžnikov predlog, da se dovoli zavarovanje z zaznambo sklepa o izvršbi v fotokopiji prometnih dovoljenj. Glede na določila 2. odst. 81. čl. v zvezi z 239. čl. ZIZ se sklep o izvršbi na premičnino zaznamuje v evidenci, kjer se premičnina vodi, in v dokumentu, ki izkazuje lastništvo premičnine, tak dokument pa je originalno prometno dovoljenje in ne fotokopija.

Prav tako je neutemeljen ugovor dolžnika zoper tretjo točko izreka izpodbijanega sklepa ("Zastavitelju je prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi..."), saj je takšna prepoved utemeljena v 1. odst. 86. čl. v zvezi z 239. čl. ZIZ. Prepoved razpolaganja je pravni standard, ki pomeni prepoved pravnega prometa s stvarjo, torej prepoved odsvojitve ali obremenitve stvari, ne pa tudi prepovedi dejanskega razpolaganja, torej normalne rabe stvari, zato tretja točka izreka izpodbijanega sklepa ni nerazumljiva.

Iz vsega povedanega izhaja, da dolžnikov ugovor ni utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. v zvezi z 239. čl. ZIZ. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo izpodbijani sklep.