Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
7. 9. 2020
Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila Breda Kenda Žigon, Ljubljana, ki jo zastopa Klemen Golob, odvetnik v Ljubljani, na seji 7. septembra 2020
sklenil:
Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 89/2020 z dne 15. 5. 2020 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1689/2019 z dne 11. 12. 2019 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 1951/2017 z dne 28. 3. 2019 se ne sprejme.
1.Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS).
2.Vloge, ki jo je pritožnica opredelila kot pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 112. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, Uradni list RS, št. 67/01 in 63/16 – v nadaljevanju ZD), Ustavno sodišče ni obravnavalo, ker je presojo izpodbijane določbe predlagala podrejeno. Čeprav pritožnica ni izrecno navedla, da pobudo vlaga podrejeno, tak njen namen jasno izhaja iz vsebine njenih navedb.[1] ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, zato Ustavno sodišče take podrejene pobude ne presoja. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi ugotovilo, da izpodbijane sodne odločbe temeljijo na protiustavnih predpisih, oceno njihove ustavnosti opravilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).
3.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata dr. Marijan Pavčnik ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Rajko Knez. Sklep je sprejel soglasno.
dr. Marijan Pavčnik
Predsednik senata
[1]Pritožnica namreč v prvi vrsti očita protiustavnost razlage 112. člena ZD. Le za primer, če bi Ustavno sodišče presodilo, da je razlaga iz izpodbijanih sodb "edina pravilna", zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju z 22., 23., 25. in 33. členom Ustave.