Jedro

Določbe o morebitnem posebnem obravnavanju zavarovancev po ZPIZ/92 in ZPIZ-1 zaradi zavarovanja pri več nosilcih pokojninskega zavarovanja niso več uporabljive v tem sporu zaradi sprejete bilateralne mednarodne pogodbe, ki drugače ureja ravno posebni pravni položaj zavarovancev, ki so bili zavarovani v obeh sistemih socialnih zavarovanj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 25. 8. 2011 in 10. 10. 2011 in za priznanje višje starostne pokojnine z upoštevanjem celotne pokojninske dobe kot slovenske od 20. 1. 2011 dalje. Tožnici je bila z izpodbijanima odločbama priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 54,12 EUR od 20. 1. 2011 dalje. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila določbe 20. in 22. člena Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju (v nadaljevanju Sporazum, Ur. l. RS - mednarodne pogodbe, št. 5/2010) in tožnici priznala pravico do sorazmernega dela pokojnine, 35. člen Sporazuma pa se ne nanaša na obravnavani položaj. Dne 12. 1. 2011, ko je tožnica pri toženi stranki vložila zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, je že od 1. 11. 2010 veljal Sporazum, zato niso uporabljive določbe 254. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ/92, Ur. l. RS, št. 12/92 in naslednji) ter 455. člena ZPIZ-1 (Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). 4 leta 4 mesece in 5 dni slovenske pokojninske dobe ne zadostuje za samostojno priznanje pravice do slovenske pokojnine. Srbska zavarovalna doba pa znaša 30 let, 5 mesecev in 10 dni.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišči in tožena stranka zmotno razlagata določbe 20., 22. in 35. člena Sporazuma. S tem so nepravilno obšli določbe 254. člena ZPIZ/92 in 455. člena ZPIZ-1. Nepomembno je, da se prispevki niso plačevali v slovenski fond. Določba 254. člena ZPIZ/92 velja vse do 1. 1. 2013. Poleg tega kasnejše uveljavljanje pridobljenih pravic omogoča 392. člen ZPIZ-1. Mednarodni akti ne morejo biti nad zakonskimi določbam.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Ustava (Ur. l. RS, št. 33/91 in naslednji) v 8. členu določa, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo je začel veljati s 1. 11. 2010. Od tedaj je del notranjega pravnega reda, sprejeti zakoni pa morajo biti v skladu z določbami Sporazuma. Ker je Sporazum v 35. členu določil svojo uporabo tudi za zavarovalne primere, ki so nastali pred njegovo uveljavitvijo, so bile njegove določbe pravilno uporabljene kot veljavno pravo glede pridobitve revidentkinih pravic iz pokojninskega zavarovanja. Revidentka je namreč 12. 1. 2011 pri toženi stranki vložila zahtevo za priznanje starostne pokojnine. Določbe o morebitnem posebnem obravnavanju zavarovancev po ZPIZ/92 in ZPIZ-1 zaradi zavarovanja pri več nosilcih pokojninskega zavarovanja niso več uporabljive v tem sporu zaradi sprejete bilateralne mednarodne pogodbe, ki drugače ureja ravno posebni pravni položaj zavarovancev, ki so bili zavarovani v obeh sistemih socialnih zavarovanj (1).

8. Revidentka je bila ob uveljavljanju pravice do starostne pokojnine stara 57 let in 2 meseca ter je dopolnila 4 leta, 4 mesece in 5 dni slovenske pokojninske dobe in 30 let, 5 mesecev in 10 dni srbske pokojninske dobe. Tožena stranka je pri višini sorazmernega dela pokojnine upoštevala zavarovalno dobo, za katero so bile v slovenski fond plačani prispevki, pri priznanju pravice do starostne pokojnine pa je upoštevala skupno zavarovalno dobo v obeh državah. Glede na tako dejansko stanje ji je bila po določbah 20. in 22. člena Sporazuma pravilno priznana pravica do sorazmernega dela slovenske pokojnine z upoštevanjem slovenske zavarovalne dobe pri višini pokojnine in z upoštevanjem skupne pokojninske dobe kot pogoja za priznanje pravice do starostne pokojnine (2).

9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Primerjaj zadeve VIII Ips 327/2005 z dne 26. 9. 2006, VIII Ips 54/2013 z dne 12. 11. 2013, VIII Ips 115/2014 z dne 1. 9. 2014. Op. št. (2): Primerjaj zadevo VIII Ips 81/2014 z dne 16. 6. 2014.