Jedro

Solastnika drug drugemu ne moreta omejevati pravice, da poslujeta na osnovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register in ki je bil naslov objekta, katerega solastnika sta, ker sta na tem naslovu oba upravičena poslovati kot lastnika.

Za vprašanje upravičenosti poslovati na naslovu vpisanem v sodnem registru v registrskem postopku zadostuje dokazana trditev družbe, da je za uporabo nepremičnine na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, sklenila s solastnico objekta najemno pogodbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se postopek izbrisa ustavi.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlagateljev predlog s sklepom Srg 2009/7184 začelo postopek izbrisa subjekta vpisa A. d.o.o., matična številka 000, iz sodnega registra brez likvidacije. Z izpodbijanim sklepom pa je ugovor družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa zavrnilo ter ugotovilo, da obstaja izbrisni razlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije.

Družba se je zoper sklep pritožila, uveljavljala je zmotno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabe materialnega prava s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter ustavi postopek izbrisa iz sodnega registra, predlagatelju postopka pa naloži v plačilo stroške celotnega postopka.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj domneve iz druge alineje 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP-A za obstoj izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka istega zakona. Pri tem je pravilno ugotovilo, da je v sodni register kot poslovni naslov družbe A. d.o.o., vpisan naslov Z.B. 32, na katerem je objekt, glede katerega je predlagatelj izkazal, da ima v zemljiški knjigi vpisano lastninsko pravico do ½ ter da predlagatelj družbi ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.

Na podlagi vloženega ugovora družbe zoper sklep o začetku postopka izbrisa je ugotovilo, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register ter da ima z drugo solastnico objekta na naslovu Z. B. 32, sklenjeno najemno pogodbo. Družbin ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije je zavrnilo iz razloga, ker je ocenilo, da bi potrebovala za poslovanje na sedanjem naslovu tudi dovoljenje predlagatelja, ki pa ga nima. Ugotovilo je tudi, da nepremičnina še ni razdeljena. Zato je izdalo sklep, da so izpolnjeni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije.

Pritožbeno sodišče se sicer ne strinja z mnenjem pritožnice, da predlagatelj ni izkazal aktivne legitimacije za vložitev predloga, ker naj bi bili legitimirani po zakonu (1. odstavek 433. člena ZFPPIPP) predlog vložiti vsi lastniki objekta skupaj. Tako stališče nima opore v zakonu, ki ureja varstvo vsake osebe pred uporabo poslovnega naslova na naslovu objekta, katerih lastniki so. Dikcija določbe 1. odstavka 433. člena ZFPPIPP se torej razteza na vse osebe, torej tudi na solastnike, zato je upravičen podati predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra tudi vsak posamezen solastnik objekta.

Ni tudi podan pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni izvajalo predlaganih dokazov zaradi ugotovitve obsega in načina uporabe spornega dela nepremičnine, ker ta dejstva po oceni pritožbenega sodišča za odločitev v postopku izbrisa subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, v konkretnem primeru v zvezi s pravilno uporabo materialnega prava, niso odločilna.

Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pri odločanju o tem, ali je družba upravičena, da posluje na naslovu objekta na podlagi sklenjene najemne pogodbe s solastnico objekta (1. točka 2. odstavka 435. člena ZFPPIPP), zmotno uporabilo materialno pravo, ker je zaključilo, da bi potrebovala še soglasje predlagatelja tega postopka. Registrski postopek izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra namreč ni namenjen rešitvi spornih razmerij med solastniki, pač pa v primeru če družba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, izbrisu zaradi tega izbrisnega razloga (2. točka 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP). Zato za vprašanje upravičenosti poslovati na naslovu vpisanem v sodnem registru, po oceni pritožbenega postopka v tem registrskem postopku zadostuje dokazana trditev družbe, da je za uporabo nepremičnine na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, sklenila s solastnico objekta najemno pogodbo. S tem je namreč glede poslovanja na naslovu objekta nasproti drugemu solastniku pridobila enake pravice, kot bi jih imela za poslovanje solastnica objekta, ki je sklenila najemno pogodbo. Solastnika pa drug drugemu ne moreta omejevati pravice, da poslujeta na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register in ki je enak naslovu objekta, katerega solastnika sta, ker sta na tem naslovu oba upravičena poslovati kot lastnika.

S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako kot izhaja iz prvega odstavka izreka sklepa (4. točka 39. člena ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).

ZFPPIPP določb o stroških postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ne vsebuje, zato se na podlagi določbe 429. člena zakona uporabljajo glede stroškov določbe ZSReg. V registrskem postopku vsak udeleženec plača svoje stroške postopka (1. odstavek 18. člena ZSReg). Zato pritožnica ni upravičena do povrnitve stroškov postopka.