Jedro

Ker vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev pogodbene obveznosti, se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da gre pri vprašanju o ohranitvi pravic iz zavarovanja kljub taki vožnji, torej pri vprašanju izpodbijanja vzročne zveze med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo, predvsem za vprašanje, ali ni prišlo do škode iz kakšnega drugega vzroka, ki je neodvisen in samostojen dejavnik v razmerju do zavarovanca oziroma do nastanka škode (na primer ravnanje drugega, nenadna okvara na vozilu itd.). Upoštevajo se zato le zunanji vzroki, ki niso odvisni od zavarovanca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je od toženke vtoževala povrnitev škode v višini 19.023,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo drugemu sodniku posamezniku sodišča prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je kršilo načelo kontradiktornosti, ker ni obrazložilo zavrnitve tožničinega predloga za postavitev novega izvedenca cestnoprometne stroke, s tem pa ni izvedlo vseh relevantnih dokazov. Sodba nima razlogov glede odločilnih dejstev. Izvedenec je pri izdelavi mnenja zmotno upošteval, da je bilo cestišče suho, prav tako ni s stopnjo gotovosti ugotovil vzroka nezgode. Njegovo mnenje je pristransko in protislovno, zaradi česar je tožnica upravičeno predlagala postavitev novega izvedenca. Do nastanka nezgode je prišlo zaradi zunanjega in samostojnega vzroka, in sicer zaradi tožničine neprilagojene hitrosti na spolzkem vozišču. Ker je sodišče prve stopnje v obrazložitvi spregledalo, da tožnica policije ni klicala zaradi dogovora udeležencev nesreče, se poraja dvom v objektivnost in nepristranskost sodišča, zlasti tudi zato, ker je dvomilo v tožničino izpovedbo, da tistega večera ni pila alkohola. Sodišče je pretirano strogo tolmačilo Splošne pogoje za kasko zavarovanje vozil tožene stranke. Tožnica je namreč kraj prometne nesreče zapustila iz upravičenih razlogov. Ni podala različnih izjav glede nastanka prometne nezgode, njena izpovedba pa je bila skladna z izpovedbo priče M. M. Sodišče je selektivno preneslo v obrazložitev izpovedbo priče N. I. in ni korektno in verodostojno ocenilo vseh izvedenih dokazov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravno razmerje med pravdnima strankam temelji na zavarovalni pogodbi, katere del so tudi Splošni pogoji za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/07. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je tožeča stranka izgubila zavarovalne pravice iz sklenjenega kasko zavarovanja za osebno vozilo, ker je zapustila kraj prometne nesreče iz objektivno neutemeljenih razlogov. Domneve alkoholiziranosti iz 2.b točke prvega odstavka 17. člena Splošnih pogojev (1) ji ni uspelo izpodbiti, niti dokazati, da je do prometne nesreče prišlo zaradi samostojnega in zunanjega vzroka (2).

5. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skrbna in prepričljiva - skladna z določilom 8. člena ZPP. Zato jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Pritožbene graje, da sodišče prve stopnje ni korektno in verodostojno ocenilo vseh izvedenih dokazov, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno in da je bilo sodišče pristransko, so neutemeljene. Ni res, da tožnica ni podala različnih izjav o poteku prometne nesreče in da med njeno izpovedbo in izpovedbo priče M. M. ni neskladnosti. Tožnica je izpovedala, da sta bila z M. M. dogovorjena, da jo bo poklical, če jo bo kaj potreboval, medtem ko je on izpovedal, da sta bila že pred zabavo dogovorjena, da mu bo pripeljala vrečke za smeti. Pritožbena navedba, da je sodišče v obrazložitev sodbe le selektivno preneslo izpovedbo priče N. I., je neupravičena. Navedena priča je izpovedala, da tožnica ni bila alkoholizirana. Dejstvo, da sodišče prve stopnje v obrazložitev ni povzelo celotne izpovedbe priče, je nerelevantno. V sodbi ni potrebno povzemati izpovedb prič, pač pa izpovedbe dokazno oceniti. Sodišče je pravilno navedlo, da omenjena priča ni izvedenec, ki bi lahko ocenjeval, ali je nekdo užival alkohol ali ne.

6. Če ima voznik kasko zavarovanega avtomobila po prometni nesreči možnost obvestiti policijo o njej, pa tega ne stori, se po Splošnih pogojih domneva, da se je s tem izmaknil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti (3). Pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje spregledalo okoliščino, da tožnica ni poklicala policije zaradi medsebojnega dogovora udeležencev prometne nesreče, torej ni utemeljena. Ker je tožeča stranka imela možnost poklicati policijo, pa tako ni ravnala, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo 2. b. točke 17. člena Splošnih pogojev in zaključilo, da tožnici domneve alkoholiziranosti ni uspelo izpodbiti. Pritožbene navedbe, da je zapustila kraj prometne nesreče iz upravičenih razlogov, da se ni imela namena izmakniti preiskavi alkoholiziranosti, niso relevantne.

7. Ker vožnja pod vplivom alkohola pomeni kršitev pogodbene obveznosti, se je v sodni praksi uveljavilo stališče, da gre pri vprašanju o ohranitvi pravic iz zavarovanja kljub taki vožnji, torej pri vprašanju izpodbijanja vzročne zveze med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodo, predvsem za vprašanje, ali ni prišlo do škode iz kakšnega drugega vzroka, ki je neodvisen in samostojen dejavnik v razmerju do zavarovanca oziroma do nastanka škode (na primer ravnanje drugega, nenadna okvara na vozilu itd.). Upoštevajo se zato le zunanji vzroki, ki niso odvisni od zavarovanca. Pritožba ponavlja, da je do nastanka škode prišlo zaradi neprilagojene hitrosti, spolzkega vozišča in ravnanja tožnice pri menjavi CD zgoščenke. Vendar pa navedene okoliščine, in sicer način vožnje in neprilagojena hitrost samostojnega zunanjega vzroka za nastanek prometne nezgode ne predstavljajo (4). Da bi bilo v konkretnem primeru spolzko vozišče nepričakovano, pa tožnica ni zatrjevala. Do prometne nesreče je namreč prišlo ponoči, v zimskem času (20. februarja 2011), tekom vožnje v nepregleden ovinek, zaradi česar bi morala tožnica spolzkost vozišča pričakovati. Pritožbeni očitek, da je dokazano, da škoda ni v vzročni zvezi s tožničino vinjenostjo, je tako neutemeljen.

8. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je izvedenec podal pisno in ustno mnenje natančno ter strokovno. Tožeča stranka je na izvedeniško mnenje podala pripombe. Sodišče pa je izvedenca tudi ustno zaslišalo. Izvedenec je izpovedal, da je pri pisnem mnenju upošteval, da je bilo vozišče mokro. Pritožbene graje, da je izvedeniško mnenje pristransko, protislovno in da je izvedenec ob pisanju mnenja upošteval, da je bilo stanje cestišča suho, tako niso utemeljene.

9. Izvedenec ni potrdil trditve tožeče stranke, da bi se prometna nesreča zgodila ne glede na tožničino alkoholiziranost. Zato je na zadnjem naroku za glavno obravnavo predlagala postavitev novega izvedenca z obrazložitvijo, da je izvedensko mnenje nestrokovno. Sodišče prve stopnje je tožničin dokazni predlog za postavitev novega izvedenca zavrnilo brez obrazložitve (287. člen ZPP). Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje ocenilo kot natančnega in strokovnega. Na podlagi tretjega odstavka 254. člena ZPP je za postavitev novega izvedenca potrebna ocena sodišča, da so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti, ali utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pri čemer se teh pomanjkljivosti ali dvoma ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca. Ker zgolj nezadovoljstvo in nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca ne predstavljata razumnega razloga za postavitev novega izvedenca (5), postavitev novega izvedenca tako ni bila utemeljena. Poleg tega pa, kot že rečeno, tožnica vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nastalo škodo s sklicevanjem na preveliko hitrost in menjavo CD-ja kot zunanjega in samostojnega vzroka nezgode, kar ni, ne more izpodbiti. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je bilo mnenje izvedenca jasno in strokovni, da ni razloga za postavitev novega izvedenca. Tako kršitev določila drugega odstavka 287. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje dokazni predlog zavrnilo brez obrazložitve, na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala (6). Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, ni utemeljen, saj se je tožeča stranka o mnenju lahko izjasnila. Prav tako pritožbena navedba, da sodišče z zavrnitvijo tožničinega dokaznega predolga ni izvedlo vseh relevantnih dokazov.

10. Zavrnitev tožbenega zahtevka je materialnopravno pravilna. Razlogi sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih so jasni, popolni, razumljivi in med njimi ni nasprotij. Pritožbeni očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

(1) 2.b točka prvega odstavka 17. člena Splošnih pogojev določa, da zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti.

(2) V skladu s 1. točka drugega odstavka 17. člena Splošnih pogojev lahko zavarovanec dokaže, da škoda ni v vzročni zvezi z okoliščinami, zaradi katerih zavarovanec izgubi zavarovalne pravice.

(3) II Ips 21/2002. (4) Primerjaj II Ips 689/2004, II Ips 547/2002 in II Ips 328/2000. (5) II Ips 724/2006. (6) Primerjaj A. Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 612; sklep US RS Up 134/03 z dne 12.1.2005 in sklep US RS Up 515/04 z dne 11.2.2005.