Jedro

Zahteva za določitev hišne številke se lahko vloži, če je stavba evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin. Če stavba ni evidentirana, mora vlagatelj poleg zahteve za določitev hišne številke vložiti tudi zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma izpolniti vprašalnik v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Če v zemljiškem katastru ni evidentirano niti zemljišče pod stavbo, pa mora predlagatelj poleg tega vložiti še zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (vris stavbe).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške in mora tožeči stranki povrniti 70,27 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v roku 8 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 113939/2014 z dne 29. 8. 2014 (I. točka izreka). Zaradi umika tožbe je postopek ustavilo v delu, ki se nanaša na plačilo 319,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 8. 2014 dalje do plačila (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 316,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 8. 2014 dalje do plačila (III. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje pravdne stroške (IV. točka izreka).

2. Zoper III. in IV. točko izreka se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi sodišče prve stopnje napačno tolmačilo drugo točko pete alineje 4. člena Pogodbe št. 274 (priloga A2 v spisu, v nadaljevanju Pogodba), v kateri je določeno, da so stroški, ki so zajeti v pogodbeni vrednosti, tudi stroški zakoličbe kanalizacij, oznake revizijskih jaškov, geodetskega posnetka in vrisa v kataster, saj naj bi se ta nanašala na na novo zgrajeno kanalizacijo, vpis v kataster pa posledično na vnos podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI). Tožena stranka je v odgovoru na dopolnitev tožbe sama večkrat izpostavila, da je opravila svojo dolžnost geodetskega posnetka in da to pomeni, da je opravila vris v kataster, medtem ko je bil vpis v kataster dolžnost tožeče stranke. Iz njenih navedb, podanih v odgovoru na tožbo, tako ne izhaja, da naj bi se sporna pogodbena določba nanašala na kakršenkoli vpis v ZK GJI. Celo obratno, tožena stranka sama pojasni, da objekt, ki je bil predmet izgradnje, ne spada v infrastrukturo, ki se vpisuje v ZK GJI.

Tega ne morejo spremeniti v drugi pripravljalni vlogi podane nasprotne navedbe, da naj bi se vris v kataster nanašal na vnos podatkov v ZK GJI, ki pa v obravnavanem primeru ni bil potreben. Sodišče prve stopnje je jasno in argumentirano obrazložilo zakaj ocenjuje, da kataster v določbi „vris v kataster“ pomeni zemljiški (in ne kakšen drug) kataster (14. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Na to ne morejo vplivati pritožbeni očitki, da bi bilo za pravilno tolmačenje 4. člena Pogodbe treba ugotoviti skupen namen pogodbenikov (tudi na tem mestu velja izpostaviti, da se je tožena stranka v odgovoru na tožbo zavzemala za njegovo jezikovno razlago). Prav tako, zaradi izrecnih dogovorov pravdnih strank, ne morejo biti relevantni pritožbeni očitki v zvezi s sklicevanjem na ustaljeno gradbeno prakso o tem, kdo nosi stroške vrisa v zemljiški kataster (kar je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje). Navedbe, da je določilo o vpisu v ZK GJI v gradbenih pogodbah vsebovano prav zaradi ustaljene gradbene prakse (in se v njih nahaja tudi, če tak vpis ni potreben) pa tožena stranka prvič podaja šele v pritožbi in zato pomenijo nedovoljene pritožbene novote, do katerih se višje sodišče ni vsebinsko opredeljevalo.

6. Pritožba nadalje sicer utemeljeno opozarja, da zakoniti zastopnik tožeče stranke med izpovedjo ni (izrecno) izjavil, da se 4. člen pogodbe nanaša na vris v zemljiški kataster, a je to iz njegove izpovedi kljub vsemu mogoče razbrati. Čeprav je sodišče prve stopnje zapisalo, da je bila takšna izjava dana, to na pravilnost odločitve ne vpliva. Zakaj ni sledilo drugačnim navedbam tožene stranke (da se je zavezala za vpis v ZK GJI in ne za vris v zemljiški kataster), pa je v zadostni meri pojasnjeno v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

7. Ob vsem navedenem velja izpostaviti tudi, da ugotovitev sodišča prve stopnje, da se določba 4. člena pogodbe nanaša na zemljiški kataster, pomeni ugotovitev dejanskega stanja. Ker obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, je izpodbijanje prvostopenjske odločbe mogoče le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja (ki vključuje tudi dokazno oceno, sprejeto s strani sodišča prve stopnje) ni mogoče izpodbijati, pritožbene navedbe, ki to poskušajo, pa niso dovoljene. V posledici navedenega so tako nedovoljeni: - ugovor, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da je bila tožena stranka seznanjena z naročilom geodetskih storitev, - ugovor, da je tožena stranka nasprotovala plačilu vtoževanih storitev že ob podpisu primopredajnega zapisnika (vključno z očitkom zmotne dokazne ocene točke 58 priloge 1 k primopredajnemu zapisniku) - graja dokazne ocene izpovedi tožeče stranke.

8. Kot je že bilo obrazloženo, se je tožena stranka pogodbeno zavezala, da bo krila stroške vrisa stavbe v zemljiški kataster. Iz trditev tožeče stranke izhaja, da vris stavbe v kataster pomeni evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru.(1) Nesporno je ta postopek nujen za pridobitev hišne številke. Zahtevo za njeno določitev se namreč lahko vloži, če je stavba evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin (drugi odstavek 27. člena Zakona o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb – ZDOIONUS). Če stavba ni evidentirana, mora vlagatelj poleg zahteve za določitev hišne številke vložiti tudi zahtevo za vpis stavbe v kataster stavb oziroma izpolniti vprašalnik v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (tretji odstavek istega člena). Če v zemljiškem katastru ni evidentirano niti zemljišče pod stavbo, pa mora predlagatelj poleg tega vložiti še zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na podlagi 64. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) (vris stavbe). V obravnavanem primeru je bil takšen vris opravljen na podlagi sklepa Geodetske uprave Republike Slovenije, z dne 14. 2. 2014, ki je bil izdan na podlagi dokumentacije, ki jo je pripravila družba T. d. o. o. (priloga A15).(2) Tožena stranka ni z ničemer izkazala, da je vris opravila sama, že pred tem datumom. Zgolj trditve, da naj bi bila hišna številka za stavbo dejansko pridobljena že 5. 12. 2013, namreč ne izkazujejo, da je bil tedaj že opravljen tudi vris zemljišča pod stavbo v zemljiški kataster in da za slednjega ni poskrbela družba T. d. o. o. Le z izkazom teh dejstev pa bi se tožena stranka svoje odgovornosti plačila tožeči stranke (za storitve, potrebne za vris stavbe v zemljiški kataster) lahko razbremenila. Čeprav se torej sodišče prve stopnje do izvajanj tožene stranke o tem, kdaj je bila pridobljena hišna številka in kakšne posledice naj bi to imelo, ni opredelilo, s tem ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Očitane kršitve (8. in 14. točke drugega odstavka ZPP) so namreč lahko podane le v primeru, če se sodišče ne opredeli do navedb strank, ki so za odločitev v sporu pomembne. Ni pa dolžnost sodišča, da se opredeli do prav vsake navedbe, ki jo stranke podajo, tudi če ta na odločitev sploh ne more vplivati. Očitane kršitve niso podane niti zaradi opustitve opredelitve do pavšalnih očitkov tožene stranke, da je bila specifikacija spornega računa pripravljena zgolj za potrebe tega postopka, ki jih je ta podala šele v drugi pripravljalni vlogi – torej prepozno.(3)

9. Neutemeljene so tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je tožeča stranka z delnim umikom tožbe priznala, da za plačilo vpisa v zemljiški kataster tožena stranka ne odgovarja, posledično pa ne more odgovarjati niti za vris stavbe v ta isti kataster. Tožeča stranka je tekom postopka umaknila zahtevek za plačilo storitev, povezanih z vpisom stavbe v kataster stavb in ne v zemljiški kataster. Ker gre za dve različni evidenci in dva različna vpisa, dejstvo, da je tožeča stranka zahtevek glede enega umaknila, ne pomeni, da avtomatično ne more biti upravičena niti do drugega.

10. Ker je pravilna odločitev o glavni stvari, je pravilna tudi odločitev o pravdnih stroških.

11. Iz navedenega izhaja, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožeči stranki pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo. Slednje je višje sodišče odmerilo skladno s priglašenim stroškovnikom, upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi. Toženi stranki je priznalo 48,00 EUR nagrade za postopek in 9,60 EUR materialnih stroškov, oboje z 22% DDV. Tožena stranka ji mora tako povrniti 70,27 EUR pritožbenih stroškov.

Op. št. (1): Dejstvo, da gre za ustaljen izraz v splošni geodetski praksi je tožeča stranka tudi izkazala s predložitvijo izpisov iz spletnih strani geodetskih podjetij (priloga A17 in A18).

Op. št. (2): Zahtevi za evidentiranje zemljišča pod stavbo je treba priložiti elaborat za vpis zemljišča pod stavbo, ki ga izdela geodetsko podjetje (drugi odstavek 64. člena ZEN).

Op. št. (3): Po določbi 451. člena ZPP mora v sporih majhne vrednosti tožena stranka navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v odgovoru na tožbo. V nadaljnji pripravljalni vlogi lahko nova dejstva navaja le v primeru, da je to nujno zaradi navedb, ki jih je v svoji pripravljalni vlogi podala tožeča stranka.