Jedro

ZIZ v prvem in tretjem odstavku 43. člena izrecno določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo in da v takšnem primeru sodišče postopek ustavi. Zakonska dikcija 43. člena ZIZ v primeru umika predloga za izvršbo izrecno govori o ustavitvi postopka. Taki dikciji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo, zapisanemu pa sledi tudi del sodne prakse. V sodni praksi je sicer zaslediti tudi drugačna stališča in sicer, da je v takem primeru mogoče ustaviti le izvršbo, vendar dolžnik tudi s tem ne more utemeljiti svojega pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj tudi takšna morebitna sprememba (da bi se torej ustavila le izvršba in bi se postopek nadaljeval z odločanjem o ugovoru) dolžniku ne bi prinesla nobene neposredne pravne koristi in njegovega položaja v tem postopku ne bi v ničemer izboljšala. Ustavitev postopka namreč ne more pomeniti tudi njegovega konca, dokler ni odločeno o vseh pravnih sredstvih, temveč gre vsebinsko le za konec faze oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih izvršilnih dejanj.

Izrek

I.Pritožba se zavrže.

II.Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se izvršilni postopek ustavi (točka I izreka), ter se razveljavijo opravljena dejanja izvršbe, to je zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnici solastnih nepremičninah (točka II izreka).

2.Zoper navedeno odločitev se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče ne bi smelo ustaviti izvršilnega postopka, saj še ni odločilo o ugovoru dolžnice zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje bi moralo najprej odločiti o ugovoru dolžnice in ne bi smelo pred tem ustaviti izvršilnega postopka. Sklep o izvršbi zato še ni postal pravnomočen. Pritožbenemu sodišču glede na navedeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, zato da bo sodišče prve stopnje lahko obravnavalo ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi.

3.Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 18. 9. 2023 na podlagi izvršilnih naslovov, sklepov Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 1598/1995 z dne 18. 10. 1995, 11. 1. 2010 in 28. 1. 2011, sklepa opr. št. In 1105/2007 z dne 12. 9. 2007 in sklepa opr. št. In 491/2003 z dne 28. 3. 2012, dovolilo izvršbo za izterjavo upnikove denarne terjatve, ki izhaja iz navedenih izvršilnih naslovov, ter izvršilnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upnik je z vlogo z dne 25. 1. 2024 sodišče prve stopnje obvestil, da je dolžnica po izdaji sklepa o izvršbi v celoti poravnala svoje obveznosti, ter je zato umaknil izvršilni predlog, hkrati pa sporočil, da vztraja pri navedbah v odgovoru na ugovor.

6.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je izvršilni postopek ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, zaradi upnikovega umika predloga za izvršbo, v skladu s 43. členom ZIZ.

7.ZIZ v prvem in tretjem odstavku 43. člena izrecno določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo in da v takšnem primeru sodišče postopek ustavi. Zakonska dikcija 43. člena ZIZ v primeru umika predloga za izvršbo izrecno govori o ustavitvi postopka. Taki dikciji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo, zapisanemu pa sledi tudi del sodne prakse1 . V sodni praksi je sicer zaslediti tudi drugačna stališča in sicer, da je v takem primeru mogoče ustaviti le izvršbo2 , vendar dolžnik tudi s tem ne more utemeljiti svojega pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj tudi takšna morebitna sprememba (da bi se torej ustavila le izvršba in bi se postopek nadaljeval z odločanjem o ugovoru) dolžniku ne bi prinesla nobene neposredne pravne koristi in njegovega položaja v tem postopku ne bi v ničemer izboljšala. Ustavitev postopka namreč ne more pomeniti tudi njegovega konca, dokler ni odločeno o vseh pravnih sredstvih, temveč gre vsebinsko le za konec faze oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih izvršilnih dejanj.

8.Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, tak sklep zato ne pomeni ovire za odločitev o ugovoru dolžnice, kot slednja zmotno meni v pritožbi. To pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju, ne glede na izdani sklep o ustavitvi postopka, odločiti tudi o dolžničinem ugovoru. Pri tem bo moralo upoštevati, da dejstvo ustavitve postopka samo po sebi ne pomeni prenehanja dolžničinega pravnega interesa za vsebinsko odločitev o ugovoru. V konkretnem primeru dolžnici ni mogoče odreči pravnega interesa za vsebinsko odločitev o ugovoru, čeprav je bila izvršba že opravljena, saj bi ji v primeru, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, zlasti v primeru, da bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen in bi bil sklep o izvršbi zaradi ugovora v celoti ali deloma razveljavljen ali spremenjen, kar je v skladu s 3. točko prvega odstavka 67. člena ZIZ razloga za nasprotno izvršbo. Nenazadnje bi bila dolžnica, če bi se njen ugovor izkazal za utemeljenega, (lahko) upravičena tudi do povrnitve ugovornih stroškov.

9.Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da bi bila izvršba, glede na dejstvo, da je bila terjatev upnika, za izterjavo katere je bila dovoljena izvršba, v predmetnem postopku v celoti poplačana v okviru izvrševanja sklepa o izvršbi pri organizaciji za plačilni promet (obvestila v spisu), tudi brez podanega umika predloga za izvršbo zaradi realizacije izvršbe že sama po sebi ustavljena. S popolnim poplačilom upnikove terjatve je bil namreč v celoti dosežen namen, zaradi katerega je bila dovoljena izvršba, in za nadaljnjo izvršbo ni več podlage. V obeh primerih ustavitev izvršilnega postopka ne pomeni nujno tudi konca izvršilnega postopka, temveč zgolj konec oprave izvršbe (konec opravljanja neposrednih dejanj izvršbe), postopek pa se konča šele po tem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve postopka (v konkretnem primeru o ugovoru zoper sklep o izvršbi), in ko stranke v postopku ne morejo več opravljati procesnih dejanj. Izdani sklep o ustavitvi postopka zato ne pomeni ovire za odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

10.Ker torej odločitev o ustavitvi postopka ne preprečuje (meritornega) odločanja o dolžničinem ugovoru, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžnici v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči, dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Pritožbeno sodišče je zato njeno pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

11.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, upoštevaje dejstvo, da dolžnica s pritožbo ni bila uspešna.

-------------------------------

1Npr. sklepi VSL I Ip 10203/2023, VSM I Ip 276/2022, VSM I Ip 65/2022, VSM 5/2022, VSC II Ip 218/2020, VSL II Ip 643/2017.

2Npr. sklepi VSL I Ip 134/2019, VSL II Ip 70/2020, VSL I Ip 326/2023, VSM I Ip 1060/2019.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 43, 43/1, 43/3, 67, 67/1, 67/1-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.