Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločitev sodišča ne bi mogla spremeniti dejstva, da je bil sklep upravnega organa odpravljen in zadeva vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek, v ponovnem postopku pa je bil ponovno izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Tožeča stranka ima zoper novo izdan sklep o dovolitvi izvršbe pravno sredstvo, ki ga je po lastnem zatrjevanju tudi izkoristila, pravno sredstvo pa bo imela tudi zoper odločbo izdano o njeni pritožbi. Glede na navedeno sodišče meni, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo.
1. Tožba se zavrže. 2. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. 3. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.
Tožeča stranka je dne 19. 10. 2006 vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 20. 9. 2006, s katero je tožena stranka ugodila pritožbi tožeče stranke in odpravila sklep Gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota A., z dne 11. 7. 2006, s katerim je upravni organ prve stopnje pod točko 1 odločil, da je postala odločba istega inšpektorja z dne 24. 4. 2006 dne 9. 6. 2006 izvršljiva ter da se dovoljuje njena izvršba; pod točko 2 izreka pa je bilo odločeno, da je tožeča stranka dolžna do dne 24. 8. 2006 odstraniti gospodarski objekt z bivalnim prostorom na zemljišču parc. št. 2617/2 k.o. B., C. in na zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje ter da bo po preteku tega roka dne 28. 8. 2006 izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec; pod točko 3 sklepa je bilo odločeno, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep, pod točko 4 pa, da pritožba zoper izpodbijani sklep ne zadrži izvedbe izvršbe in zadevo vrnila upravnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje. Gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor Območna enota A. je v ponovnem postopku dne 26. 9. 2006 izdal sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim je ponovno dovolil izvršbo njegove odločbe z dne 24. 4. 2006 in odločil, da je dolžna tožeča stranka do dne 16. 10. 2006 odstraniti sporni objekt sicer bo po preteku roka dne 24. 10. 2006 opravil izvršbo pooblaščeni izvajalec. Dne 18. 10. 2006 je upravni organ prve stopnje izdal sklep, s katerim je zavrnil predlog tožeče stranke za odlog izvršitve odločbe z dne 24. 4. 2006. Tožeča stranka v tožbi predlaga izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se odložila izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja Ministrstva za okolje in prostor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota A. z dne 24. 4. 2006 in izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 20. 9. 2006. V zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe tožeča stranka navaja, da je izdaja začasne odredbe potrebna, da bi se odvrnile hujše škodljive posledice. Hujše škodljive posledice naj bi bile podane s tem, da bo gradbena inšpekcija zrušila objekt, ki je po grobi oceni vreden okrog 10.000.000,00 SIT. Vrednosti tega objekta tožeča stranka ne bo mogla nikoli dobiti nazaj, saj morebitni odškodninski zahtevek ne bi bil utemeljen. Ravnanje organa, ki bo objekt zrušil torej ne bo protipravno, četudi bo morda izpodbijana odločba kasneje razveljavljena. Škoda, ki bi tako nastala je torej verjetno nenadomestljiva, ker bi bil odškodninski zahtevek neutemeljen. Sporni objekt je v postopku legalizacije, sicer nezakonite gradnje in je zato v javnem interesu, da se omogoči izpeljava postopka legalizacije spornega objekta. V kolikor ta objekt ne bi več obstajal, legalizacije ne bo mogoče več izpeljati, s tem pa bo nastala tožeči stranki nenadomestljiva škoda.
K točki 1: Sodišče je po predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo. Iz tožbenih navedb in prilog k tožbi tožeče stranke izhaja, da je z izpodbijano odločbo tožena stranka ugodila pritožbi tožeče stranke in odpravila sklep upravnega organa prve stopnje z dne 11. 7. 2006, s katerim je bila dovoljena izvršba odločbe upravnega organa prve stopnje z dne 24. 4. 2006. V ponovnem postopku je upravni organ prve stopnje dne 26. 9. 2006 ponovno izdal sklep o dovolitvi izvršbe njegove odločbe z dne 24. 4. 2006, zoper sklep je tožeča stranka vložila pritožbo in predlog za odložitev izvršbe.
Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06-odl.US - ZUS) določa, da je upravni spor dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v predpisanem roku (čl.4/1 ZUS). Z izpodbijano odločbo tožene stranke je bilo ugodeno pritožbi tožeče stranke, izpodbijani sklep je bil odpravljen, s tem pa tudi njegov učinek. Odločitev sodišča zato ne bi mogla spremeniti dejstva, da je bil sklep upravnega organa odpravljen in zadeva vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek in odločanje in da je bil v ponovnem postopku dne 26. 9. 2006 ponovno izdan sklep o dovolitvi izvršbe. Tožeča stranka ima zoper novo izdan sklep o dovolitvi izvršbe pravno sredstvo, ki ga je po lastnem zatrjevanju tudi izkoristila, pravno sredstvo pa bo imela tudi zoper odločbo izdano o njeni pritožbi. Glede na navedeno sodišče meni, da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo. Po presoji sodišča tožeča stranka za vložitev tožbe nima potrebnega pravnega interesa, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, zato je tožbo tožeče stranke zavrglo na podlagi 1. odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04 in 36/04 - ZPP-UPB2), v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS.
K točki 2: Sodišče je predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavrglo. Vložena tožba v upravnem sporu je procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča o zahtevi za izdajo začasne odredbe. Sodišče je v točki 1 sklepa tožbo tožeče stranke na podlagi 1. odstavka 274. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS zavrglo, zato je bilo potrebno predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zavreči, ne da bi se sodišče spuščalo v vsebinsko odločanje o njeni utemeljenosti.
K točki 3: Izrek o stroških, ki jih je prijavila tožena stranka temelji na določbi 1. odstavka 23. člena ZUS. Ker tožena stranka v tem upravnem sporu ni uspela, tudi po določbah Zakona o pravdnem postopku njen stroškovni zahtevek ni utemeljen.