Jedro

Izhodišče za presojo koristi otrok je v tem, da naj varstvo in vzgoja otrok potekata tako, kot da življenjska skupnost staršev še vedno obstaja. Starša sta enako odgovorna za vzgojo in razvoj njunih otrok. Prvenstvena rešitev naj bo skupno varstvo in vzgoja otrok. Odločitev o skupnem varstvu in vzgoji ni na mestu le v primeru, da bi bila ogrožena korist otrok.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodno poravnavo IV P 2242/2017, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 11. 6. 2018, spremenilo:

-v točki 1 tako, da se mladoletni A. A., roj. 2016, zaupa v skupno varstvo in vzgojo materi B. A. in očetu C. A.; stalno prebivališče mld. A. A. je na vsakokratnem naslovu matere, na ta naslov se vročajo tudi sodne pošiljke zanj (I. točka izreka);

-v točki 3.c tako, da se določi delno drugačen način preživljanja časa mld. A. A. z obema staršema in porazdeli breme prevozov (II. točka izreka);

-v točki 2 glede preživnine tako, da se že dogovorjeni preživninski obveznosti, ki ostaja nespremenjena, doda odstavek: "Večje in izredne stroške, in sicer stroške za tabore, šole v naravi in morebitne stroške zdravljenja si bosta starša delila na polovico."(III. točka izreka).

Kar je predlagatelj predlagal več ali drugače, je sodišče zavrnilo (IV. točka izreka). Zavrnilo je tudi njegov predlog za nadomestitev soglasja matere za prešolanje A. A. na Osnovno šolo ... (V. točka izreka) in predlog za izdajo začasne odredbe (IV. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

2.Zoper I., II., III. in VII. točko izreka se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila nasprotna udeleženka. Predlaga, da sodišče njeni pritožbi ugodi in sklep primarno spremeni tako, da se mladoletni A. A. (v nadaljevanju tudi otrok ali A. A.) ne zaupa v skupno varstvo in vzgojo; da otrok zadnji teden junija preživi s pritožnico; da se III. točka izreka spremeni tako, da bo jasna, nedvoumna in izvršljiva, podredno pa, da se sklep v I., II., III. in VII. točki izreka razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo ni ne pravne ne dejanske podlage, poleg tega bi bile njegove koristi ogrožene. Predlagatelj dokazano ni sposoben ali voljan poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo sina. Nikoli ni sodeloval pri organizaciji in izvedbi prepotrebnih zdravstvenih storitev za otroka. Opušča tudi dnevno skrb v zvezi s šolanjem, ne poskrbi, da bi sin izpolnjeval šolske obveznosti. Med udeležencema obstaja zelo visoka stopnja konflikta, kar se kaže v velikem številu sproženih postopkov pri CSD, policiji, sodišču. Starša se ne bosta zmogla sama sporazumeti o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje. Tudi iz mnenja CSD izhaja, da komunikacija med staršema ni možna. Nista zmogla doseči soglasja niti glede kraja otrokovega šolanja. Po mnenju izvedenke je mati primarno negujoča oseba. Sodišče bi moralo raziskati vsaj tiste dogodke, ki so predmet postopkov pri CSD, policiji in sodišču. Iz sklepa ni razvidno, zakaj sodišče ni upoštevalo mnenja CSD. Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, zato je podana kršitev določb ZPP, ZNP-1 ter človekovih pravic iz 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Pri otroku niso podane pravno relevantne spremenjene razmere, na podlagi katerih bi lahko sodišče posegalo v sodno poravnavo, zlasti ne glede njegovega varstva in vzgoje.

Ker je mati še vedno otrokova primarna oseba, je bilo predlagano, da otrok preživi z njo več časa. Sodišče je v nasprotju z mnenjem CSD in izvedenke ter željo otroka obseg stikov s predlagateljem še razširilo za čas po vsakokratnem zaključku šolskega leta. To obdobje je z otrokom vedno preživljala nasprotna udeleženka, šlo je za nagrado po koncu šolskega leta.

Pri porazdelitvi bremena prevozov je sodišče zmotno štelo, da nasprotna udeleženka še vedno prebiva v X., čeprav se je s sinom v začetku leta 2023 preselila na Y. Bremeni nista enakovredni.

Tudi pri odločitvi o preživnini sodišče ni upoštevalo, da nasprotna udeleženka prebiva na Y. in da so se tudi druge okoliščine po sklenitvi sodne poravnave bistveno spremenile. Predlagatelj je med postopkom tudi kategorično zavzel stališče, da bo plačeval preživnino, ne pa tudi sofinanciral dodatnih stroškov.

Odločitev o stroških postopka je nezakonita in neobrazložena. Postopek se je vodil predvsem v interesu predlagatelja.

3.V laičnem odgovoru na pritožbo predlagatelj nasprotuje pritožbenim navedbam. Pojasnjuje, da je sinova največja želja, da bi bil s staršema enako dolgo, poleg tega so se po sklenitvi poravnave okoliščine bistveno spremenile. Predlaga tudi spremembo sklepa tako, da bi bil otrok z njim še kak dan več in da se doda, da bi se morala v primeru samoplačniškega zdravljenja starša o tem predhodno dogovoriti.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Udeleženca postopka sta starša mld. A. A., rojenega 2016. V sodni poravnavi IV P 2242/2017, sklenjeni pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 11. 6. 2018, sta se dogovorila, da se A. A. zaupa v vzgojo in varstvo materi, da oče plačuje preživnino (nazadnje valorizirano na 207 EUR mesečno) in o stikih, ki so se glede na starost otroka postopoma širili in so od 1. 11. 2020 naprej potekali: vsak drugi vikend od petka, ko je oče sina prevzel ob 14.00 v vrtcu in ga v nedeljo do 19.00 pripeljal na dom matere; vsak torek, ko je oče sina prevzel ob 14.00 v vrtcu in ga v sredo zjutraj pripeljal v vrtec; vsak drugi četrtek v tistem tednu, ko oče nima vikend stika, ko je oče prevzel sina po 14.00 uri v vrtcu do petka zjutraj, ko ga je pripeljal v vrtec, ter 14 dni strnjeno v juliju in 14 dni strnjeno v avgustu, pri čemer naj bi udeleženca termine teh stikov dogovorila vsako leto do 31. 5. za tekoče leto.

6.Predlagatelj je najprej vložil predlog za spremembo stikov, v nadaljevanju postopka pa še predlagal, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema. V bistvenem je trdil, da so stiki določeni preohlapno, kar povzroča konflikte med udeležencema; da ni urejeno preživljanje praznikov; da je sin starejši, kot v času sklenitve sodne poravnave in da bi bilo skupno starševstvo otroku v največjo korist. Nasprotna udeleženka je širitvi stikov in spremembi zaupanja otroka v skupno varstvo in vzgojo nasprotovala. Trdila je, da do nesporazumov pri izvajanju stikov prihaja po krivdi predlagatelja; da je predlagatelj vztrajal pri tem, da v času, ko je otrok pri njemu, ni potrebe, da bi obiskoval vrtec; da je zahteval, da se otrok udeležuje aktivnosti izključno ob dnevih, ko sam z njim nima stika; da nad njo izvaja različne oblike pritiskov, ji grozi in jo žali.

7.Pritožbeno sodišče najprej pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da so se od sklenitve sodne poravnave okoliščine bistveno spremenile. Otrok je bil ob sklepanju sodne poravnave star manj kot dve leti in je obiskoval vrtec, stiki pa so po sodni poravnavi v začetku uvajali in se glede na starost otroka postopno širili. Ob zaključku glavne obravnave je bil otrok star osem let in pol in sedaj obiskuje šolo, s poravnavo stiki med šolskimi počitnicami niso bili urejeni. Poleg tega se je mati z otrokom preselila v X. oziroma na Y. Po povedanem so neutemeljene pritožbene navedbe, da niso podane pravno relevantne spremenjene razmere, ki bi upravičevale poseg v sodno poravnavo.

Glede skupnega varstva in vzgoje

8.Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je zaradi spremenjenih okoliščin treba na novo odločiti ne le o stikih, ampak tudi o varstvu in vzgoji, ker to terjajo koristi otroka.

9.Izhodišče za presojo koristi otrok je v tem, da naj varstvo in vzgoja otrok potekata tako, kot da življenjska skupnost staršev še vedno obstaja. Starša sta enako odgovorna za vzgojo in razvoj njunih otrok. Prvenstvena rešitev naj bo skupno varstvo in vzgoja otrok. Odločitev o skupnem varstvu in vzgoji ni na mestu le v primeru, da bi bila ogrožena korist otrok.

10.Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenke za klinično psihologijo zaključilo, da imata oba udeleženca primerljive starševske kapacitete. Zlasti je pomembno, da iz mnenja izhaja, da je otrok na oba starša varno navezan, da ima pri obeh podporo in doživlja spodbude, da ima z njima sproščene in zadovoljne odnose, da ga oba starša spodbujata k raziskovanju in samorazvoju pozitivne samopodobe. Otrok se s strani obeh staršev čuti sprejet, ljubljen, povezan, z njima išče in si želi kontakta. Po mnenju izvedenke je v otrokovo največjo korist, da se ga zaupa v varstvo in vzgojo obema staršema.

11.Pritožbene navedbe, da bi bile v primeru skupnega varstva in vzgoje ogrožene koristi otroka, po povedanem ne morejo biti utemeljene. Tudi pritožbeno stališče, da zaradi zelo visoke stopnje konflikta med staršema takšna oblika starševske skrbi ni mogoča, je zmotno. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, se v skladu s spoznanji teorije, na katerih temelji tudi aktualna sodna praksa, zavrne možnost skupnega varstva in vzgoje le, če gre za tak konflikt, da ogroža otrokovo korist. Pravilno je zato tudi postopanje sodišča prve stopnje, ki ni raziskovalo posameznih dogodkov, s katerimi sta udeleženca skušala dokazati, da je krivda za slabo komunikacijo na drugemu od staršev. Izvedenka je pri obeh starših ugotovila manj fleksibilno mišljenje in pomanjkljivo realitetno kontrolo. Oba situacije interpretirata bolj v skladu s svojim notranjim doživljanjem kot z zunanjo realnostjo, izkazujeta pa dovolj ustrezne kapacitete za spoprijemanje s stresom in vsakodnevnimi obremenitvami.

12.Da konflikt med staršema ni nepremostljiva ovira za zaupanje otroka v skupno vzgojo in varstvo, potrjuje tudi dejstvo, da sta se uspela dogovoriti o obširnih stikih, ki so po neizpodbijani dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje nazadnje praviloma potekali tako, da je A. A. z očetom preživel vsak drugi vikend od petka po šoli do nedelje zvečer, vsak torek po šoli do srede zjutraj, vsak drugi četrtek po šoli do petka zjutraj (v tistem tednu, ko je A. A. nato čez vikend pri materi) ter 14 dni strnjeno v juliju in 14 dni v avgustu.

Predvsem pa je treba poudariti, da je v obravnavanem primeru skupna vzgoja in varstvo nedvomno v korist otroka. Ne glede na medsebojne očitke udeležencev postopka o slab(š)ih starševskih kompetencah, ni dvoma, da se A. A. pri obeh počuti sprejet, ljubljen in varen, da sta oba starša v odnosu z njim odprta in sproščena, odzivna ter mu izražata veliko podpornih vedenj, pohval in primernih usmeritev. Po spoznanjih teorije, ki so se prelila v Družinski zakonik in sodno prakso, skupno varstvo in vzgoja A. A. sporoča, da sta starša enakovredna in enakopravna v odgovornosti zanj in za njegovo blaginjo, in prinaša ključne pozitivne učinke na njegovo blaginjo (kot so na primer nižja raven depresivnosti, anksioznosti in nezadovoljstva, nižja stopnja agresivnosti, boljši učni dosežki in kognitivni razvoj …).

Glede izvrševanja varstva in vzgoje

14.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kljub mnenju izvedenke, da je pritožnica primarna oseba pri varstvu in vzgoji otroka in priporočilom, da otrok preživi z njo več časa, starša bolj ali manj izenačilo. Sodišče prve stopnje je upoštevaje ugotovitve dokaznega postopka in največjo korist otroka v bistvenem ohranilo izvajanje varstva in vzgoje, kot je sicer potekalo, zaradi otežene komunikacije med staršema pa natančno določilo preživljanje počitnic med šolskim letom. Pritožnica neutemeljeno nasprotuje odločitvi, da A. A. z očetom preživi tudi del počitnic po koncu pouka do 30. junija. Sodišče prve stopnje je s takšno odločitvijo upoštevalo mnenje izvedenke, da bi lahko A. A. z očetom preživel več časa. Iz utemeljenih razlogov sodišče prve stopnje ni sledilo njenemu predlogu, da bi se lahko vikend stik z očetom podaljšal do ponedeljka, ampak je namesto tega odločilo, da A. A. z očetom preživi nekaj dni po koncu pouku do konca junija.

Glede prevozov in preživnine

15.S sodno poravnavo vprašanje prevozov ni bilo urejeno, ker sta oba udeleženca živela v Z. Sedaj nasprotna udeleženka z A. A. živi v Y. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz zmotnega prepričanja, da nasprotna udeleženka z otrokom živi v X. in ne v Y., saj nasprotno izhaja iz prvega stavka 55. točke obrazložitve. Ne drži pritožbeni očitek, da breme prevozov ni določeno "enakovredno", ker predlagatelj prevzema le enkratno breme prevoza iz X., kjer A. A. obiskuje OŠ ..., v Z., predlagateljica pa vsakokrat breme prevoza z Y. do X. in nato še do Z. Takšen režim prevoza (da nasprotna udeleženka prevzame otroka v nedeljo ob 19.00 na domu očeta) je določen za konec vikend stika (torej 2 krat na mesec), ob torkih in četrtkih pa predlagatelj prevzame otroka v šoli v X. in ga tja v sredo oziroma v petek zjutraj tudi pripelje. Izračun pokaže, da mora pritožnica razdaljo od Y. do Z. in nazaj prevoziti 2 krat na mesec, kar predstavlja 128 km, nasprotni udeleženec pa iz Z. do X. in nazaj 6 krat na mesec, kar predstavlja 204 km. Ker ne gre za očitano neenakomerno prevalitev bremena prevozov na pritožnico, ne more iti za zatrjevani hud poseg v njen premoženjski položaj.

16.Tudi odločitev glede preživnine je pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Sodišče prve stopnje se je na ustrezen način prepričalo, da udeleženca prejemata enake dohodke, kot sta jih prejemala v času sklenitve sodne poravnave, zato je na novo odločilo le o stroških, ki jih v času sklenitve sodne poravnave ni bilo, ker je A. A. hodil še v vrtec, to je stroške za tabore in šolo v naravi, ki si jih starša delita na polovico. Sodno poravnavo je spremenilo še tako, da je tudi za stroške zdravljenja določilo enako delitev.

S sodno poravnavo je bilo določeno, da nasprotni udeleženec plačuje 160 EUR preživnine mesečno, kar je v času odločanja sodišča prve stopnje valorizirano znašalo 207 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo, da A. A. sedaj obiskuje šolo in odločilo o delitvi dodatnih stroškov, povezanih s to spremembo. Zmotno je stališče pritožbe, da zapis v III. točki izreka izpodbijanega sklepa ni izvršljiv. Če nasprotni udeleženec ne bo poravnal polovice stroškov za tabore in šole v naravo, izpodbijani sklep v tem delu ob predložitvi ustreznega dokazila o višini stroškov predstavlja izvršilni naslov. Enako velja za morebitne stroške zdravljenja.

Glede stroškov postopka pred sodišče prve stopnje

Ne drži, da je bil postopek voden le v interesu predlagatelja, zato je sodišče prve stopnje odločitev o stroških postopka pravilno oprlo na drugi odstavek 55. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

Odločitev o pritožbi in stroških pritožbenega postopka

Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Te navedbe so brezpredmetne, ker nasprotni udeleženec ni vložil pritožbe.

2Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 11/2025 z dne 21. 05. 2025.

3Dr. Bernarda Dobnik Renko in Vesna Navotnik, Skupna starševska skrb, stran 110 in 111, Pravosodni bilten 1/2022.

4Kar ne drži za stike med tednom; A. A. še vedno prespi pri očetu 10 krat na mesec, ker vikend stik ni podaljšan.

5Glej 11. točko obrazložitve tega sklepa.

6Glej 52. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7Razdalja med Y. in Z. znaša 32 km, med Z. in X. pa 17 km (https://zemljevid.najdi.si/najdi/...).

8Na naroku dne 4. 3. 2025 sta oba navedla, da imata cca 900 EUR dohodka in da sta enak dohodek prejemala v času sklenitve sodne poravnave.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 151 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 55, 55/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.