Jedro

Primernosti izrečene kazni, ki je bila obsojencu izrečena v mejah predpisane kazni, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. P.O. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Obs. P.O. je bil s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 26.10.1998 spoznan za krivega kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena KZ in omogočanja uživanja mamil po 1. odstavku 197. člena KZ. Z uporabo določil o omilitvi kazni sta mu bili določeni posamezni kazni, in sicer za kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ kazen 8 mesecev zapora, za kaznivo dejanje po 1. odstavku 197. člena KZ pa kazen 2 mesecev zapora, nato pa mu je bila po 2. točki 2. odstavka 47. člena KZ izrečena enotna kazen 9 mesecev zapora. Na podlagi 4. odstavka 196. člena KZ mu je bilo odvzeto 140,99 gramov mamila. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 15.12.1998 deloma ugodilo pritožbi zagovornika obsojenca in je sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obsojencu določeni kazni znižalo, in sicer za kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ na 5 mesecev zapora, za kaznivo dejanje po 1. odstavku 197. člena KZ pa na 1 mesec in 15 dni zapora, nato pa izreklo obsojencu enotno kazen 6 mesecev zapora. v ostalem je pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in je v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornik obs. P.O., odvetnik H.S.Đ., ki je do pravnomočnosti sodbe zagovarjal obsojenca po uradni dolžnosti, je dne 6.1.1999 na podlagi pooblastila obsojenca z dne 5.1.1999 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Uvodoma navaja, da je bil z odločbo o kazni kršen kazenski zakon, ker je bila obsojencu izrečena nepogojna kazen zapora. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izreče obsojencu pogojno obsodbo.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

V 372. členu KZ je predpisano, kdaj je podana kršitev kazenskega zakona. Nobene take kršitve zagovornik obs. P.O. v zahtevi za varstvo zakonitosti ne uveljavlja, saj v zahtevi izpodbija le primernost izrečene kazni ter pri tem navaja, da sta bili kaznivi dejanji, katerih izvršitev je obsojenec priznal in obžaloval, storjeni že dne 17.6.1994, da do tedaj in tudi kasneje ni bil obsojen in da je bil v času storitve kaznivih dejanj brez državljanstva in tudi brez zaposlitve. Ves čas kazenskega postopka je živel v negotovosti in zato, ker je bil v kazenskem postopku, tudi ni mogel v zvezi s prošnjo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije predložiti potrdila, da ni v kazenskem postopku. Primernosti izrečene kazni, ki je bila obsojencu izrečena v mejah predpisane kazni, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati. Sicer pa je treba v zvezi z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti pripomniti, da je vse okoliščine, na katere opozarja zagovornik obs. P.O., upoštevalo pri odmeri kazni že sodišče prve stopnje, v še večji meri pa pritožbeno sodišče. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da ni podana kršitev kazenskega zakona, na katero se sklicuje vložnik v zahtevi. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornika obs. P.O. zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).