Jedro

Ker investitor ni pridobil soglasja soseda za manjši odmik objekta od parcelne meje sosednjega zemljišča, kot ga predpisujejo prostorski ureditveni pogoji, ni podlage za izdajo gradbenega dovoljenja.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor odpravilo gradbeno dovoljenje Upravne enote Ravne na Koroškem št. 370-09-68/2004-0305-69 z dne 24. 6. 2009 (1. točka izreka) in zavrnilo zahtevek tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo rekonstrukcije strehe in legalizacijo rekonstrukcije dveh zunanjih sten (na SV in JV strani) v pritličju stanovanjske hiše ..., na zemljišču parc. št. 446/5, 446/3 in 445/1 k.o. ... (2. točka izreka) ter odločilo, da stroškov postopka ni bilo (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je s citirano prvostopno odločbo bilo investitorki izdano gradbeno dovoljenje za legalizacijo rekonstrukcije strehe in legalizacijo rekonstrukcije dveh zunanjih sten v pritličju stanovanjske hiše ..., na prej navedenih parcelnih številkah k.o. ..., pod tam navedeni projektni dokumentaciji in pod tam navedenimi pogoji. V pritožbenem postopku je Ministrstvo za okolje in prostor ugotovilo, da ugotovitev upravnega organa prve stopnje, da gre pri obnovi objekta za klasično rekonstrukcijo, ki spreminja le konstrukcijske elemente (zamenjava lesenih sten z opečnimi, zamenjava strešne konstrukcije s konstrukcijo enake oblike), ni se pa spremenila velikost in namembnost objekta in da to ne predstavlja novega posega v prostor, ne drži. Navaja določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja matičnih okolišev: Črna, Mežica, Prevalje, Ravne: PUP št. 2 za matični okoliš Črna (Odlok o PUP, Medobčinski uradni vestnik št. 20/86 in 9/93), ki v 2. točki 10. člena med drugim izrecno določa, da so minimalni odmiki med objekti določeni z mero 8 m, minimalni odmiki objekta do parcelne meje sosednjega lastnika so določeni z mero 4 m. Odmike je možno zmanjšati, če graditelj pridobi soglasje soseda. V obravnavanem primeru iz dokumentacije, ki jo je upravnemu organu posredoval Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Maribor, Inšpekcijska pisarna Dravograd, kakor tudi iz fotografij, ki jih je priložil pritožnik, izhaja, da je bila prvotna streha (na SV strani) izvedena kot asimetrična dvokapnica, ki se je z rekonstrukcijo povečala tako, da se je sleme postavilo na sredino objekta, s čimer se je višina slemena zvišala za 0,805 m. Že iz tega izhaja, da v konkretni zadevi ne gre za klasično rekonstrukcijo strehe. Strešna konstrukcija se brez dvoma ni zamenjala s konstrukcijo enake oblike, prav tako se je spremenila velikost objekta – iz manjšega podstrešja so namreč nastali večji mansardni prostori. Objekt je sedaj višji, volumen mansardnega dela objekta se je povečal, zato so trditve izdelovalke dopolnjene projektne dokumentacije, da se prostornina predmetne stavbe z rekonstrukcijo ni spremenila, neutemeljene. Če bi konstrukcija strehe predmetnega objekta ostala resnično povsem enaka kot je bila predhodna, potem ne bi bilo treba pridobiti soglasja pritožnika za izvedena dela. Ker pa temu ni tako, je pritožbeni organ mnenja, da se je z izvedeno rekonstrukcijo strehe vpliv objekta na zemljišče pritožnika povečal, zato bi bilo treba za legalizacijo izvedenih gradbenih del pridobiti njegovo soglasje, ne glede na to, na kakšni oddaljenosti dela objekta so bile izvedene spremembe strešne konstrukcije.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev Ministrstva za okolje in povzema določbe Odloka o PUP o minimalnih odmikih med objekti oz. od parcelne meje sosednjega zemljišča. Navaja, da je investitor zaradi dotrajanosti rekonstruiral obstoječo dvokapno streho in izvedel manjše vertikalno strešno okno ter spremenil strešno konstrukcijo tako, da je nad vetrolovom izvedel vertikalna strešna okna in zaključil streho s šotorastim zaključkom. Navedene spremembe so bile izvedene na delu strehe, kjer je odmik od parcelne meje sosednjega zemljišča parc. št. 444/1 k.o. ... večji kot 4 m, zato soglasje soseda ni potrebno. Zmoten je tudi zaključek toženca, da bi moral upravni organ pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasja sosedov. Upravni organ prve stopnje je namreč tudi po ogledu v naravi ocenil, da obravnavana rekonstrukcija strehe ne bo negativno vplivala na sosedovo zemljišče, upošteval pa je tudi podatke projektanta v projektu PGD o določitvi skupnega vplivnega območja in sicer tako, da ne sega na sosedovo zemljišče, ker se na JV strani objekta rekonstruirana streha ne spreminja in ostaja enaka, kot je bila obstoječa. Tožeča stranka je pridobila tudi izvedensko mnenje glede padanja senc na sosedovo zemljišče, iz katerega je razvidno, da se z rekonstrukcijo ne spreminjajo oz. povečujejo vplivi na sosedovo zemljišče. Predlaga odpravo odločbe drugostopnega upravnega organa in zavrnitev pritožbe zoper dano gradbeno dovoljenje Upravne enote Ravne na Koroškem št. 370-09-68/2004-0305-69 z dne 24. 6. 2009. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka. Podrejeno pa zahteva, da se izpodbijana odločba upravnega organa druge stopnje odpravi in zadeva vrne Ministrstvu za okolje in prostor v ponoven postopek ter povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Prizadeta stranka v tem upravnem sporu A.A. v odgovoru na tožbo pritrjuje ugotovitvam Ministrstva za okolje in prostor v izpodbijani odločbi, da se je objekt tlorisno in višinsko spremenil, in da je bilo torej gradbeno dovoljenje izdano brez soglasja soseda. Upravna enota Ravne na Koroškem torej ni upoštevala 66. člena Zakona o graditvi objektov, kjer so minimalni odmiki od objekta parcelne meje od sosednjega zemljišča določeni z mero 4 m oz. se le-ta lahko zmanjša, če se pridobi soglasje soseda. Smiselno predlaga zavrnitev tožbe.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je odločitev tožene stranke v obravnavani zadevi pravilna, prav tako je tožena stranka za svojo odločitev navedla pravilne razloge. Sodišče se tako v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe in se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja, izrecno sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010).

V zvezi s tožbenimi navedbami sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da pri rekonstrukciji objekta tožnice ni šlo za klasično rekonstrukcijo, temveč za nov poseg v prostor. Taki posegi pa so upoštevaje določbe Odloka o PUP v primeru, ko so odmiki od parcelne meje sosednjega lastnika manjši kot 4 m, možni le s soglasjem soseda. Zato za odločitev niso relevantne tožbene navedbe oz. ugovori, da so bili novi posegi na objektu izvedeni na delu objekta, ki je več kot 4 m oddaljen od sosedovega zemljišča, prav tako na odločitev ne more vplivati sklicevanje tožnika na pridobljeno izvedensko mnenje o tem, da se z rekonstrukcijo ne spreminjajo oz. povečujejo vplivi na sosedovo zemljišče. Glede na to, da iz podatkov predloženih upravnih spisov izhaja, da sosed z opravljenim posegom oziroma rekonstrukcijo objekta ni soglašal, navedeno tudi po presoji sodišča predstavlja zadostno podlago tudi za zavrnitev zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja.

Upoštevaje vse navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.