Jedro

Dolžnik šele v pritožbi navaja svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Pritožbeno sodišče taki pritožbi ni sledilo, saj je bila dolžniku dana možnost izraziti svoje pripombe na izvedensko mnenje, tako da s takimi pritožbenimi navedbami ne more več uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je vrednost dolžnikove nepremičnine, k.o. P., to je klet št. 6 in dvosobno stanovanje s kabinetom v III. nadstropju na naslovu O. in v izmeri 70,38 m2, 39.000.000,00 SIT. Iz obrazložitve izhaja, da je sodišče ugotovilo vrednost nepremičnine s sodnim cenilcem, ki je dne 20.02.2006 izdelal pisno mnenje o tržni ceni nepremičnine na dan cenitve, o kateri se dolžnik ni izjasnil, upnik pa nanjo ni imel pripomb.

Zoper navedeni sklep se pritožuje dolžnik in v pritožbi navaja, da je prepričan, da glede na lego stanovanja, njegovo lokacijo in starost objekta, v katerem se stanovanje nahaja, ugotovljena vrednost nepremičnine ne ustreza realni tržni ceni stanovanja. Ker torej meni, da je ugotovljena vrednost prenizka, zaradi česar je naročil novo cenitev, ki jo bo sodišču dostavil v najkrajšem možnem času.

Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi iz spisovnih podatkov nedvomno izhaja, da je sodišče prve stopnje pozvalo vse stranke postopka, vključno z dolžnikom, naj se v roku 8-ih dni izjavijo o izvedenskem mnenju oziroma podajo svoje pripombe na cenitev sodnega cenilca, ki je bil angažiran v tem postopku. Ta poziv je dolžnik prejel dne 08.03.2006, vendar nanj ni odgovoril. Dolžnik torej šele v pritožbi navaja svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo nepremičnine, ki jo utemeljuje z lego, lokacijo in starostjo stanovanja. Pritožbeno sodišče taki pritožbi ni sledilo, saj je bila dolžniku dana možnost izraziti svoje pripombe na izvedensko mnenje, tako da s takimi pritožbenimi navedbami v tej fazi postopka ne more več uspeti. Dolžnik bi moral, če se z izvedenskim mnenjem ni strinjal, svoje pripombe podati še pred izdajo izpodbijanega sklepa oziroma vsaj prositi sodišče za podaljšanje roka za pripombe, v katerem bi lahko prišel do svoje cenitve, česar pa ni storil. Te svoje cenitve dolžnik ni priložil niti sami pritožbi, pač pa jo je sodišču dostavil šele dva tedna po izteku pritožbenega roka, kar še dodatno utemeljuje zaključek pritožbenega sodišča v neutemeljenost njegove pritožbe. Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopka po 2. odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni zasledilo, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.