Jedro

V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. A toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca, ampak ima po določbah ZBPP široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP, oziroma da (še) ne dodeli zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek pred sodiščem na drugi stopnji ali za vložitev pobude za oceno ustavnosti, dokler niso izpolnjeni procesni pogoji za tak postopek.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo Bpp 237/2022 z dne 31. 5. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je toženka odločila: da se prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je 31. 3. 2022 vložil tožnik, ugodi in se mu dodeli redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenski zadevi na prvi stopnji, ki se vodi zoper tožnika kot obdolženca pred Okrožnim sodiščem v Kopru pod št. I K 10364/2022, ter za sestavo in vložitev pritožb zoper sklepe prvostopenjskega sodišča, izdane v kazenskem postopku I K 10364/2022 pred sodiščem prve stopnje, zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo, in sicer od 1. 4. 2022 do vročitve sodbe sodišča prve stopnje (I. točka izreka); da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje na drugi stopnji v postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 10364/2022 (II. točka izreka); da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena Kazenskega zakonika, v nadaljevanju: KZ-1 (III. točka izreka); da se za izvajanje odobrene BPP določi odvetnik A. A. (IV. točka izreka) ter kako je izvajalec BPP dolžan ravnati po končani storitvi pravne pomoči (V. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 31. 3. 2022 vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da potrebuje BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji v kazenskem postopku I K 10364/2022, ki se vodi zoper njega kot obdolženca na Okrožnem sodišču v Kopru, pa tudi za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1; kot izvajalca BPP je predlagal odvetnika A. A. Toženka obrazloži, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP, skladno z 11. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi z zakonom določeni pogoji. Glede na relevantne določbe ZBPP in Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) ugotavlja, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. V zvezi z odobreno BPP iz I. točke izreka izpodbijane odločbe zaključuje, da je izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP. Pri tem navaja, da je kazenska zadeva pomembna za osebni in socialno - ekonomski položaj tožnika, saj se mu očita storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, za katero je zagrožena kazen zapora od treh do desetih let in denarna kazen. Pravica do BPP je v kazenskih postopkih še posebej varovana v povezavi s pravico do obrambe po 29. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) in po 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot bistveni element pravice do poštenega sojenja, zaradi česar je treba obdolžencu, ki mu grozi odvzem prostosti in ki si zagovornika v kazenskem postopku ne more sam privoščiti, to dodeliti v obliki BPP. V zvezi s časovno zamejitvijo odobrene BPP toženka citira drugi odstavek 11. člena ZBPP.

3. V nadaljevanju obrazložitve pa toženka pojasni, da lahko po določbah prve in druge alineje drugega odstavka 28. člena ZBPP določi drugačen obseg posameznih oblik BPP od predlaganega, če oceni, da bo tudi tako dosežen pričakovani rezultat. Tožnik je v prošnji navajal, da potrebuje BPP tudi za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku I K 10364/2022 (v nadaljevanju: predmetni kazenski postopek ali zadeva) pred sodiščem na drugi stopnji. Vendar še nezaključen kazenski postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kopru, preprečuje dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje; prošnja za BPP je v tem delu trenutno nerazumna, ker je preuranjena, in tako niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Ko bo postopek pred sodiščem prve stopnje zaključen, pa bo tožnik lahko vložil novo prošnjo za BPP. Tožnik je uveljavljal še dodelitev BPP za sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1. V tej zvezi toženka pojasnjuje, da mora tisti, ki vloži takšno pobudo, ob tem izkazati svoj pravni interes zanjo. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga pobudnik, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena Zakona o ustavnem sodišču, v nadaljevanju: ZUstS). Glede tega je tožnik po pozivu navedel, da namerava izpodbijati del kazenske norme, s katerim je določena kazen. Toženka poudarja, da je za izrek kazni predvidena izdaja obsodilne sodbe, kar pomeni, da zakonske določbe o kazni posredno učinkujejo na pravni položaj tožnika. Kot izhaja iz odločb Ustavnega sodišča (št. U-I-141/21-4, U-I-144/21-4, U-I-145/21-4 idr., vse z dne 2. 9. 2021), se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Toženka ugotavlja, da se je predmetni kazenski postopek pričel 22. 2. 2022 in je šele v fazi obravnavanja na prvi stopnji ter v njem še ni bila izdana sodba, kot tudi ni bilo vloženo nobeno pravno sredstvo zoper sodbo. Glede na povedano je prošnja za BPP, tudi kolikor se nanaša na sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1, preuranjena in kot taka trenutno nerazumna, zato niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.

4. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, s katero izpodbija zavrnilni del, to je II. in III. točko izreka navedene odločbe z dne 31. 5. 2022. Kot navaja, toži zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče po opravljenem naroku tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi ter odloči, da se v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje in za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1 ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka, oziroma podrejeno, zadevo vrne v ponovno odločanje toženki, kot izbranega odvetnika pa naj se določi odvetnika A. A. Tožnik tudi zahteva, da mu toženka povrne stroške upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. V tožbi navaja, da je toženka zavrnila prošnjo za BPP za zastopanje v predmetni kazenski zadevi (pri tem tožnik očitno pomotoma navaja nepravilno opravilno številko zadeve) pred sodiščem druge stopnje, ki pa je potrebno, saj so izdani sklepi glede pripora, o katerih odloča drugostopenjsko sodišče; pritožbe so že bile vložene, nazadnje 16. 6. 2022. Prav tako je uveljavljal dodelitev BPP za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1. V predmetnem kazenskem postopku mu namreč na podlagi navedene zakonske določbe grozi do 10-letna zaporna kazen, pri čemer je KZ-1 kazni zvišal za trikrat, kar je v nasprotju z načelom predvidljivosti kazenske sankcije ter načelom prepovedi _reformatio in peius_. Tožnik je z izpodbijano odločitvijo toženke očitno diskiminiran glede na npr. stranko v zadevi Bpp 765/2022, kjer je toženka odobrila BPP za sestavo pobude za presojo ustavnosti, ko je še tekel postopek na prvi stopnji. V nadaljevanju tožbe tožnik navaja, da je bila njegova prošnja popolna, da je v Sloveniji zaprt manj kot leto dni, da živi sam in nima družinskih članov, da je brez dohodka in premoženja v Sloveniji in v tujini, ter nato povzema določbe ZBPP, ZSVarPre in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), relevantne za presojo izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP. Če ta tožniku ne bo odobrena, bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo poglobilo njegove finančne težave in mu odvzelo sredstva za preživetje. Kot še zatrjuje, je z izpodbijano odločitvijo diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim je BPP v celoti odobrena in se jim v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev BPP. Tožnik je bil zaradi svojega stanu (kot brezposeln pek) očitno diskriminiran pri pravici do BPP, s tem pa mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave v povezavi s 1. členom ZBPP, po katerem je ta zakon namenjen uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine. Meni, da izpodbijani odločbi manjkajo razlogi, zakaj konkretno je toženka zavrnila dodelitev BPP. Poleg izpodbijane odločbe je kot predlagane dokaze tožnik v tožbi navedel svoje zaslišanje, vpogled v predmetni kazenski spis Okrožnega sodišča v Kopru (o tem, da je njegov pooblaščenec vložil pravno sredstvo, za katerega je bila zaprošena BPP) ter odločbo toženke Bpp 765/2021 z dne 6. 12. 2021, ki jo je tožbi priložil. 6. Toženka je sodišču predložila spise, ki se nanašajo na zadevo Bpp 237/2022, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Sodni senat je s sklepom III U 135/2022-6 z dne 30. 6. 2022 na podlagi določb tretje alineje drugega odstavka in tretjega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sklenil, da bo v zadevi odločal sodnik posameznik.

8. Sodišče je v tem upravnem sporu za dne 23. 8. 2022 ob 13.30 razpisalo glavno obravnavo, na katero sta bila pravilno povabljena tožnik po pooblaščencu in toženka, vendar se glavne obravnave, ne da bi to opravičila, nista udeležila. Zato sodišče glavne obravnave ni opravilo ter je na podlagi tretjega odstavka 58. člena ZUS-1 odločilo brez nje in s tem brez izvajanja v tožbi predlaganih dokazov, torej na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v upravnem postopku pred toženko.

**K I. točki izreka:**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Predmet presoje v tem upravnem sporu je s tožbo izpodbijani zavrnilni del izpodbijane odločbe, torej odločitev iz II. in III. točke izreka navedene odločbe. Pravilnost in zakonitost izpodbijanega upravnega akta se v upravnem sporu načeloma presoja po dejanskem in pravnem stanju ob izdaji akta.

11. Po presoji sodišča je odločitev iz II. in III. točke izreka izpodbijane odločbe pravilna in zakonita. V obrazložitvi odločbe je toženka tudi navedla bistvene razloge za svojo odločitev, ki jim sodišče lahko sledi in jih zato na podlagi drugega odstavka 71. člena ZUS-1 v celoti ne ponavlja, pač pa glede na tožbene navedbe dodaja:

12. Dodelitev BPP ureja ZBPP. V skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona oseba, ki je po 10. členu lahko upravičenec do BPP, lahko zaprosi za BPP v katerikoli fazi postopka; vendar pa dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena (drugi odstavek istega člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se v skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZBPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Tako se po prvem odstavku 24. člena ZBPP pri presoji upravičenosti do BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno-ekonomski položaj (druga alineja). Kot izhaja iz prvega odstavka 26. člena ZBPP, se BPP dodeli, med drugim, za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji, kot tudi za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti. V skladu s prvim odstavkom 28. člena ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena. Vendar pa lahko po drugem odstavku istega člena pristojni organ: - določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi; - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji BPP na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški; - iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek BPP, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena BPP, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči. Kot sledi iz citiranih zakonskih določb, toženka pri odločanju o dodelitvi BPP ni strogo vezana na zahtevek prosilca, ampak ima po določbah ZBPP široke možnosti, da omeji obseg dodeljene BPP, oziroma da (še) ne dodeli zaprošene BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za postopek pred sodiščem na drugi stopnji ali za vložitev pobude za oceno ustavnosti, dokler niso izpolnjeni procesni pogoji za tak postopek.

13. Toženka je po navedenem v določbah ZBPP, glede na obliko in obseg odobrene BPP iz I. točke izreka izpodbijane odločbe ter stanje kazenske zadeve, v zvezi s katero je tožnik uveljavljal dodelitev BPP, kot ga je ugotovila, imela podlago za sprejeto odločitev iz II. točke izreka izpodbijane odločbe. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in med strankama ni sporno, je namreč toženka z navedeno odločbo (v neizpodbijani I. točki izreka) tožniku dodelila BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v predmetni kazenski zadevi pred sodiščem na prvi stopnji ter izrecno tudi za sestavo in vložitev pritožb zoper sklepe, izdane v predmetnem kazenskem postopku pred sodiščem prve stopnje, zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo, od 1. 4. 2022 do vročitve sodbe sodišča prve stopnje. Dodeljena BPP torej zajema tudi pravno svetovanje in zastopanje za pritožbe zoper sklepe glede pripora (tudi tisto, ki naj bi bila po zatrjevanju tožnika vložena 16. 6. 2022). S tega vidika podanimi, sicer povsem pavšalnimi tožbenimi navedbami zato tožnik ne more uspeti.

14. Obenem iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja ugotovitev toženke, ki je tožnik v upravnem sporu konkretizirano niti ne prereka, da ob izdaji izpodbijane odločbe postopek pred sodiščem prve stopnje v predmetni kazenski zadevi še ni bil zaključen in da takrat sodba kazenskega sodišča prve stopnje še ni bila izdana. Glede na takšno stanje kazenske zadeve je toženka ob presoji okoliščin iz prvega odstavka 24. člena ZBPP lahko zaključila, da tam (prim. prvo alinejo) določeni objektivni pogoj za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku pred sodiščem na drugi stopnji, kolikor presega pod I. točko izreka odobreno BPP, ni izpolnjen. Utemeljeno še drugače, toženka je glede na ugotovljeno stanje kazenske zadeve ob izdaji izpodbijane odločbe, lahko zaključila, da bo z odobreno obliko in obsegom BPP dosežen pričakovani rezultat (zagotovljena ustrezna strokovna pomoč tožniku v kazenskem postopku), dodelitev nadaljnje BPP pa vezala na dokončanje nadaljnjih faz postopka v kazenski zadevi. Tožnik, kot rečeno, v upravnem sporu niti ne zatrjuje, da bi mu bila v času izdaje izpodbijane odločbe že vročena končna sodna odločba kazenskega sodišča prve stopnje ter bi bili izpolnjeni pogoji za vložitev rednega pravnega sredstva zoper njo in za postopek s tem pravnim sredstvom pred sodiščem druge stopnje. Pri čemer tudi sodišče izpostavlja, da lahko, kot jasno izhaja že iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v primeru spremembe navedenih okoliščin, torej po zaključku kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje, tožnik z novo prošnjo uveljavlja dodelitev nadaljnje BPP.

15. Prav tako tožnik ne more uspeti s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na zavrnitev dodelitve BPP za vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1, saj tudi v zvezi s tem, glede na s strani toženke ugotovljeno stanje predmetne kazenske zadeve, v času izdaje izpodbijane odločbe objektivni pogoj za dodelitev BPP iz (prve alineje) prvega odstavka 24. člena ZBPP ni bil izpolnjen. Kot je pojasnila že toženka, mora vlagatelj pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona izkazati svoj pravni interes, ki je skladno z drugim odstavkom 24. člena ZUstS podan, če predpis, katerega oceno predlaga, posega neposredno v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Tožnik je navedel, da namerava izpodbijati del kazenske norme iz 308. člena KZ-1, s katerim je predpisana kazen za očitano mu kaznivo dejanje. Vendar pa ima skladno s prvim odstavkom 23. člena Ustave tožnik pravico, da o obtožbi proti njemu (najprej) odloči (kazensko) sodišče. Pred izčrpanjem te možnosti in pravnih sredstev zoper v kazenskem postopku izdano sodbo tožnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa pred Ustavnim sodiščem. Takšna stališča izhajajo tudi iz judikature Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-141/21-4, U-I-144/21-4, U-I-145/21-4 z dne 2. 9. 2021), ki jo izpostavlja že toženka in iz katere izhaja, da Ustavno sodišče v opisanem smislu preuranjeno vložene pobude zavrže. Toženka je zato prošnjo za BPP za sestavo in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1 utemeljeno zavrnila. To pa tožniku ne preprečuje, da BPP za sestavo in vložitev takšne pobude uveljavlja z novo prošnjo, ob izpolnitvi predpisanih formalnih pogojev in s tem nastopu novih okoliščin za odločanje toženke.

16. Glede na opisano zakonsko ureditev ter prakso Ustavnega sodišča tožnik ne more uspeti s sklicevanjem na drugačno odločitev toženke v drugem primeru, za katero pa tudi niti ne zatrjuje, da bi bila presojena v upravnem sporu ter potrjena kot pravilna in zakonita. Sicer pa so tožbeni očitki o diskriminatornosti izpodbijane odločitve in v tej zvezi kršitvi 14. člena Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP ostali posplošeni in nedokazani ter kot taki do drugačne odločitve ne morejo voditi. Sodišče torej nima podlage za zaključek, da bi toženko pri odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine v zvezi s tožnikom, kot ta pavšalno namiguje. Upoštevajoč, da izpodbijani zavrnilni del izpodbijane odločbe ne temelji na presoji, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, pa tudi vse s tem povezane tožbene navedbe za odločitev v zadevi niso bistvene. Kot je namreč pojasnila že toženka, morajo biti za dodelitev BPP poleg finančnega izpolnjeni tudi drugi z ZBPP določeni pogoji.

17. Ker tožnik v predlogu odločitve, ki naj jo sprejme sodišče v tem upravnem sporu, navaja, da naj se v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje in vložitev pobude za presojo ustavnosti 308. člena KZ-1 in oprostitev stroškov sodnega postopka, sodišče pripominja, da v prošnji za BPP tožnik ni uveljavljal, naj se mu dodeli BPP tudi kot oprostitev stroškov postopka. Toženka zato o tej stvari z izpodbijano odločbo ni odločala. Že iz tega razloga odločitve o tem tudi ne more sprejeti šele samo sodišče v tem upravnem sporu (prim. prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

18. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, v postopku njene izdaje pa tudi ni bilo nepravilnosti, ki bi dajale podlago za odpravo odločbe, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

19. Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

20. Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče pojasnjuje, da se sodna taksa v tem postopku, glede na šesti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej tožnik plačila sodne takse v tem upravnem sporu oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.