Jedro

Tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je ugotovitev sodišča prve stopnje zmotna, ker iz poslovnega izida na dan 31. 12. 2013 izhaja, da je imela bilančno izgubo v višini 174.659,00 EUR. Ugotovitev sodišča prve stopnje o višini bilančnega dobička temelji namreč na tistih računovodskih izkazih, ki so bili sodišču prve stopnje dostopni na dan odločanja o predlogu tožeče stranke (torej le za poslovno leto 2012).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za postopek po nasprotni tožbi z dne 7. 1. 2014 (I. točka izreka), vendar je njeno plačilo odložilo do 3. 5. 2014 (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka je zoper izpodbijani sklep vložila pravočasno pritožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da jo oprosti plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 63/2013 z dne 26. 7. 2013, vključujoč ZST-1B) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba ali podjetnik posameznik, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila taks, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1), kar sodišče ugotovi na podlagi podatkov, ki jih je v skladu z drugim in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 dolžna navesti stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

5. Tožeča stranka je v predlogu za taksno oprostitev navedla, da nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja dejavnosti. Navedla je tudi, da izkazuje bilančno izgubo in da so ji zaradi dalj časa trajajoče blokade ukinili transakcijski račun. Tega, da premoženja ne more unovčiti, ker je vse pod hipoteko, tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni zatrjevala, zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi opisuje, na katerih nepremičninah so vknjižene hipoteke in zaznamovane izvršbe, in v kolikšni vrednosti ter katere pravne osebe so imetnice teh hipotek. Da bi sodišče prve stopnje te trditve o premoženjskem stanju upoštevalo, bi jih morala tožeča stranka navesti že v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, oziroma v pritožbi navesti, zakaj jih takrat ni mogla (prvi odstavek 337. člena ZPP).

6. Kot povzema tožeča stranka v pritožbi, je sodišče prve stopnje na podlagi računovodskih evidenc za leto 2012 ugotovilo, da je čisti poslovni izid obračunskega obdobja negativen in znaša -267,00 EUR, da ima tožeča stranka osnovna sredstva v višini 354.473,00 EUR, kapital v višini 26.799,00 EUR in preneseni čisti dobiček v višini 18.549,00 EUR. Ob tem je sodišče prve stopnje navedlo, da višina dolžne sodne takse v višini 3.003,00 EUR ne presega višine bilančnega dobička, ki znaša 18.549,00 EUR, in da tožeča stranka ni izkazala bilančne izgube v višini 135.972,00 EUR, ki jo navaja v izjavi o premoženjskem stanju.

7. Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati na dopolnitev vloge, da bi lahko na ta način izkazala bilančno izgubo v zatrjevani višini. Njena vloga za oprostitev plačila sodnih taks namreč ni bila nepopolna, saj je v celoti zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa ZST-1 v drugem in tretjem odstavku 12. člena, in ni bilo nobenih zakonskih pogojev za pozivanje. Ni pa tožeča stranka zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, zaradi katerega bi jo bilo mogoče oprostiti plačila sodne takse (212. člen ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je ob odločanju o predlogu tožeče stranke (dne 3. 2. 2014) vpogledalo v javno dostopne podatke AJPES in ugotovilo, da je imela tožeča stranka ob koncu leta 2012 bilančni dobiček v višini 18.549 EUR. Tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je ta ugotovitev sodišča prve stopnje zmotna, ker iz poslovnega izida na dan 31. 12. 2013 izhaja, da je imela bilančno izgubo v višini 174.659,00 EUR. Gornja ugotovitev sodišča prve stopnje o višini bilančnega dobička temelji namreč na tistih računovodskih izkazih, ki so bili sodišču prve stopnje dostopni na dan odločanja o predlogu tožeče stranke (torej le za poslovno leto 2012). Tožeča stranka namreč k predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni priložila „najnovejših“ računovodskih izkazov za leto 2013, iz katerih izhaja, da je tožeča stranka v tem letu poslovala z bilančno izgubo v višini 174.659,00 EUR (oz. 135.972,00 EUR, kolikor naj bi znašala izguba na dan 31.10.2013). Podatki za leto 2013 še niso bili objavljeni, zaradi česar bi jih morala predložiti tožeča stranka (prim. tudi VSL sklep I Cpg 921/2014 z dne 27. 5. 2014). Pojasniti je, da je sodišče prve stopnje računovodske izkaze za leto 2013 upoštevalo kasneje, ko je odločalo o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbeni postopek. Takrat so namreč bili objavljeni na spletni strani AJPES.

9. Višje sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ni opredelilo, ker niso pravno pomembne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). To velja za pritožbene navedbe, da je takšno premoženjsko stanje povzročila prav tožena stranka, zoper katero je dana kazenska ovadba.

10. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene, in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).