Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da njeno terjatev za pridobitev lastninske pravice ogroža nameravana gradnja na zemljišču, in predlagala, da naj se nevarnost odstrani s prepovedjo obremenitve, odtujitve in drugačnega razpolaganja z zemljiščem, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo. S tako prepovedjo zatrjevana nevarnost nastanka škode ne bo preprečena.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Vrhniki, pri nepremičnini, parc. št. 297/1, vl. št. 31, k.o. M., ki je last druge toženke, in pri nepremičnini, parc. št. 297/2, vl. št. 257, k.o. M., ki je last prve toženke, dovoli vknjižba prepovedi obremenitve, odtujitve in drugačnega razpolaganja z navedenima nepremičninama.
Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja vse v Zakonu o pravdnem postopku – ZPP predvidene pritožbene razloge. Primarno predlaga spremembo sklepa tako, da bo predlogu ugodeno, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, zakaj ne gre za ureditveno začasno odredbo. Realizacijo tožbenega zahtevka ogroža morebitno ravnanje toženk, zaradi katerega bi morebitni uspeh tožnice ostal brez pomena. S sodno pridobljenim lastništvom si tožnica ne bo pomagala, če bi toženki do konca pravdnega postopka na zemljišču izvedli obsežna gradbena dela in to celo z vsemi upravnimi dovoljenji. Z zaznambo spora tožnica toženkama ne bi preprečila tistega, kar sta se namenili in s čimer bi tožnici povzročili nenadomestljivo škodo. Le z začasno odredbo bi tožnica lahko toženkama preprečila, da bi med postopkom pozidala morda tožnici „dosojeno“ zemljišče, za katerega obe stranki vesta, da pripada tožnici. Predlagana začasna odredba obema strankama preprečuje nastanek škode, tožnici,ki bi morala terjati rušitev zgrajenega, toženkama pa s tem, da bi morali porušiti zgrajeno.
Pritožba ni utemeljena.
Prvi odstavek 273. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ določa, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da njeno terjatev za pridobitev lastninske pravice ogroža nameravana gradnja na zemljišču, katerega zemljiškoknjižni lastnici sta toženki in predlagala, da naj se nevarnost odstrani s prepovedjo obremenitve, odtujitve in drugačnega razpolaganja z zemljiščem, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo. S tako prepovedjo zatrjevana nevarnost nastanka škode, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne bo preprečena. Razen tega, da toženki nameravata graditi hišo na eni od zemljiških parcel, na kateri se nanaša tožbeni zahtevek, tožeča stranka ni trdila ničesar drugega (na primer, da nameravata toženki zemljišče obremeniti s hipoteko ali zemljišče prodati), zahteve, da se toženkama prepove drugačno razpolaganje z zemljiščem, pa ni mogoče razumeti tako, da se s tem toženkama prepoveduje gradnja na zemljišču. Začasna odredba je izjemno sredstvo, ki ga je mogoče strogo restriktivno uporabljati. Sodišče lahko ugodi le taki začasni odredbi, s katero bo nastajanje škode preprečeno ali vsaj zmanjšano. Prepoved obremenitve in odtujitve ter drugačno razpolaganje z nepremičnino, s preprečevanjem škode, ki potrditvi tožeče stranke grozi, nima nobene zveze in je ne more preprečiti. V tem smislu je mogoče razumeti stališče sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da začasna odredba, ki jo tožeča stranka predlaga, ne predstavlja ureditvene začasne odredbe.
Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani in tudi ne tisti, na katerih obstoj mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela zato bo morala na podlagi 1.odstavka 165. v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, sama nositi nastale ji pritožbene stroške.