Jedro

Ker je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv in nasprotuje razlogom sodbe, prav tako izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, tisti, ki pa so, pa so v precejšnji meri s seboj v nasprotju, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Ob reševanju pritožbe obdolžene A. A., ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženke in po uradni dolžnosti se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sodbo II K 60193/2019 z dne 24. 1. 2022 spoznalo obdolženo A. A. za krivo storitve nadaljevanega kaznivega dejanja poneverbe po prvem odstavku 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 54. členom KZ-1, za kar ji je izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je določilo kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let in pod posebnim pogojem, da oškodovancu Sindikatu Zavoda Osnovne šole T. (v nadaljevanju sindikat) v roku šestih mesecev od pravnomočnosti sodbe povrne premoženjsko korist v višini 5.781,78 EUR. Če obdolženka posebnega pogoja ne bo izpolnila, se lahko rok za izpolnitev obveznosti podaljša v mejah preizkusne dobe ali pa pogojna obsodba prekliče in kazen izreče. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je še odločilo, da je obdolženka dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. (pravilno 5.) točke drugega odstavka 92. člena ZKP v višini 469,00 EUR, oprostilo pa jo je plačila sodne takse. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je še odločilo, da je obdolženka sindikatu dolžna povrniti znesek 5.781,78 EUR.

2. Zoper sodbo sta se pritožila obdolženka in njen zagovornik. Obdolženka v laični pritožbi smiselno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zagovornik pa se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolno ugotovitve dejanskega stanja ter odločbe o kazenski sankciji. Slednji pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in obdolženko oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika posameznika.

3. Na pritožbi je odgovoril oškodovanec, s predlogom pritožbenemu sodišču, da ju zavrne kot neutemeljeni.

4. Pritrditi je zagovorniku obdolžene A. A., da je izpodbijana sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče je enako kršitev ugotovilo tudi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), ker je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv in nasprotuje razlogom sodbe, prav tako pa so razlogi v precejšnji meri s seboj v nasprotju.

5. Bistvo očitkov iz obtožbe je, da je obdolženka, ki ji je bilo kot sindikalni zaupnici zaupano finančno poslovanje Sindikata Zavoda Osnovne šole T. in razpolaganje s sredstvi na računu, s transakcijskega računa sindikata protipravno dvignila gotovino in opravila plačila za nakupe, katerih pa ni porabila za potrebe sindikata ali člane sindikata, ampak za lastne potrebe, ter si na škodo sindikata protipravno prilastila denarna sredstva v skupni višini 5.781,78 EUR. Takšen opis očitanega kaznivega dejanja pa je, upoštevaje razloge izpodbijane sodbe, nerazumljiv, saj ni povsem jasno, v katerih (v izreku naštetih) primerih je obdolženka uporabila dvignjeno gotovino in opravila plačila za nakupe za lastne potrebe oziroma ali je obdolženka za lastne namene uporabila vso dvignjeno gotovino ter opravila plačila za vse nakupe. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje v celoti verjelo številnim pričam, izpovedbe katerih je povzelo v točki 5 razlogov sodbe, nato pa jih pavšalno dokazno ocenilo v točki 6 obrazložitve. Presodilo je, da so izpovedbe prič medsebojno skladne v delu, da so zaposleni na Osnovni šoli T. za obdarovanje ob različnih priložnostih pobirali denar v višini med 2,00 in 3,00 EUR, kar je v svoj zagovor povedala tudi obdolženka, v točki 15 obrazložitve pa je zaključilo, da je nesporno, da so se iz tega denarja kupovala darila za zaposlene. Takšna dokazna ocena, ko se sodišče prve stopnje ni z ničemer konkretno opredelilo do izpovedb prič, ki so povzete v točki 5 obrazložitve, pa je pomanjkljiva. Zgolj splošna ocena sodišča prve stopnje, da so izpovedbe prič logične in prepričljive ter dokaj medsebojno skladne, ne vzdrži kritične presoje. Pregled izpovedb pokaže, da so priče povedale, da se je denar za darilo za posamezno osebo pobiral od vseh zaposlenih na osnovni šoli, nato pa so bili zneski, ki so bili porabljeni za darilo, obremenjeni na sindikalnem računu. Navedeno je v nasprotju s tistim, kar se obdolženki očita v izreku izpodbijane sodbe ter z zaključki sodišča prve stopnje, in sicer da je obdolženka bančno kartico sindikata (s katero je opravila dvige gotovine in nakupe) uporabila za lastne potrebe. Na podlagi izjav prič (točka 5 razlogov izpodbijane sodbe) je mogoče sklepati, da je obdolženka v določenih primerih transakcijski račun sindikata bremenila za nakup daril zaposlenim (čeprav so se za njih pobirali denarni prispevki), ne pa za lastne potrebe (kot se ji očita), kar je nenazadnje v svoj zagovor povedala tudi obdolženka, do katerega pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo, kot to v pritožbi utemeljeno navaja zagovornik obdolžene. Razen tega pa so priče B. B., C. C. in D. D., drugače kot ostale priče, navedene v točki 5 razlogov izpodbijane sodbe, povedale, da so se darila za zaposlene financirala iz obeh virov, tako iz pobranih sredstev kot tudi in sredstev sindikata (kar je jedro obdolženkinega zagovora), kar je sodišče prve stopnje očitno prezrlo, saj se z navedenimi razhajanji, ki so bistvena, v izpodbijani sodbi ni ukvarjalo. Ker je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv in nasprotuje razlogom sodbe, prav tako izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, tisti, ki pa so, pa so v precejšnji meri s seboj v nasprotju, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Sodišče prve stopnje je, kljub temu da se obdolženki očita 73 posameznih dejanj znotraj nadaljevanega kaznivega dejanja poneverbe, zgolj splošno zaključilo (točka 15 razlogov izpodbijane sodbe), da je obdolženka bančno kartico sindikata v vseh primerih uporabila za lastne potrebe, ne pa za potrebe sindikata in njihovih članov. Pri tem se je konkretno opredelilo le do solidarnostne pomoči v višini 200,00 EUR za pričo E. E. (točka 6 razlogov izpodbijane sodbe), nakupov v Cvetličarni G. (točki 9 in 11 razlogov sodbe) ter do nakupa slike pri slikarju G. G. (točka 11 razlogov sodbe), medtem ko dokazanost preostalih posameznih dejanj znotraj konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja ni mogoče preizkusiti, saj obsežni povzetki izpovedb zaslišanih prič ne morejo nadomestiti obrazložene dokazne ocene sodišča. Razen tega pa je obdolženka na glavni obravnavi dne 15. 11. 2021 podala obširen zagovor glede posameznih očitanih dejanj (list. št. 522), katerega sodišče prve stopnje ni povzelo, še manj pa dokazno vrednotilo, zaradi česar je pritrditi zagovorniku, ki na več mestih pritožbe navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker sodišče prve stopnje ni ocenilo obdolženkinega zagovora (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).

7. Utemeljene so tudi pritožbene navedbe zagovornika, da bi moralo sodišče prve stopnje na glavni obravnavi zaslišati izvedenko ekonomske stroke F. F. Kot izhaja iz kazenskega spisa, je sodišče prve stopnje v nasprotju s prvim odstavkom 340. člena ZKP brez soglasja strank na glavni obravnavi dne 24. 1. 2022 (list. št. 572) prebralo izvedensko mnenje sodne izvedenke H. H. iz faze posameznih preiskovalnih dejanj, pri tem pa takšnega postopanja ni pojasnilo niti v razlogih izpodbijane sodbe niti na glavni obravnavi (tretji odstavek 340. člena ZKP). Da bi bila podana kakšna okoliščina iz 340. člena ZKP, na podlagi katere je dovoljeno prebrati izvid in mnenje na glavni obravnavi, pa ne izhaja niti iz podatkov spisa. Razen tega so zmotni tudi zaključki sodišča prve stopnje v točki 3 razlogov izpodbijane sodbe, in sicer da bi obdolženka lahko predlagala zaslišanje izvedenke, v koliko se ni strinjala z njenim pisnim mnenjem. Obramba je namreč na predobravnavnem naroku dne 18. 10. 2021 predlagala dopolnitev izvedenskega mnenja sodne izvedenke H. H., s čimer je izrecno izkazala voljo po neposredni izvedbi dokaza z izvedencem. Okoliščina, da je zagovornik formalno predlagal dopolnitev izvedenskega mnenja, ne pa zaslišanje izvedenke, namreč ne sme biti v škodo obdolženke. Čeprav je sodišče prve stopnje v točki 12 razlogov izpodbijane sodbe (po tem, ko je povzelo bistvene ugotovitve izvedenke) pojasnilo, da izvedensko mnenje ni odločilno, ker je odločitev sprejelo na podlagi izpovedb zaslišanih prič, pa je po mnenju pritožbenega sodišča izvedensko mnenje kljub temu za obdolženko obremenilno, zaradi česar je bila s tem, ko sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu po dopolnitvi mnenja in morebitnem izvedenkinem zaslišanju, kršena obdolženkina pravica do obrambe, ki je vplivala na zakonitost izpodbijane sodbe (drugi odstavek 371. člena ZKP).

8. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, saj ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ter drugega odstavka 371. člena ZKP terjajo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje (prvi odstavek 392. člena ZKP). V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljene kršitve in presodilo preostale pritožbene trditve, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi ugotovljenih kršitev ni moglo ukvarjati. Pri tem bo, upoštevaje načelo materialne resnice, skrbno ocenilo, ali je dokazni predlog obrambe, ki ga je obravnavalo kot prepozen (fotografije prve pomoči), pravno pomemben, saj z nastopom prekluzije pri predlaganju dokazov ni izključena dolžnost sodišča, da samo izvede dokaz, katerega ocenjuje kot pravno relevantnega.1 Nato bo sodišče prve stopnje v zadevi ponovno odločilo, kar bo lažje storil drugi sodnik posameznik, ki v zadevi še ni zavzel svojega stališča. 9. Po navedenem je bilo odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Tako sodba VS RS I Ips 34485/2013-109 z dne 26. 11. 2015.