Jedro

Pravni interes v postopkih skrbništva je treba razumeti kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes skrbi za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam. Pri tem so utemeljene pritožbene navedbe, da pravni interes svojca temelji na domnevi, da oseba zaradi vzajemno občutene družinske vezi udeležbo svojca tudi sprejema. Zlasti z vidika človekovih pravic do družinskega življenja oziroma do zasebnosti mora biti svojcem praviloma dana pravica do popolne udeležbe v postopku. Ta pravica zajema pravico biti seznanjen z vsem, kar sodišče preudarja v zvezi z njim bližnjo ranljivo osebo in pravica, da se o tem tudi izreče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Dopusti se udeležba A. A. v predmetnem nepravdnem postopku."

II. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog A. A. z dne 10. 11. 2023 za udeležbo v tem nepravdnem postopku.

2. Zoper zgoraj navedeni sklep se pritožuje A. A. (v nadaljevanju pritožnik). Navaja, da izpodbija sklep iz vseh pritožbenih razlogov, primarno pa zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da pritožnik nima pravnega interesa za udeležbo v predmetnem postopku. A. A. je sin B. B., za katero tudi delno skrbi in prevzema nase plačilo nekaterih stroškov življenja svoje matere, s čimer je izkazan pravni interes za udeležbo v tem postopku ter tudi predlaga, da se ga postavi za skrbnika B. B. Ne drži, da pritožnik ni izkazal, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 22. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Prav tako ni seznanjen, kdo je začasni skrbnik mame, kar želi vedeti, kakor tudi, kdo bo kasneje postavljen za skrbnika njegove mame. Navaja tudi sodno prakso, in sicer zadevo Višjega sodišča v Ljubljani VSL I Cp 1172/2022 in poudarja, da se pravni interes udeleženca domneva zaradi medsebojnega odnosa z B. B., ki je mati pritožnika, zato v tem postopku zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. Prav tako je njegova udeležba v postopku izkazana, saj je to v korist odrasle osebe (243. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ).

Pritožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da mu dovoli udeležbo v postopku oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Prav tako se ga naj postavi za skrbnika B. B. 3. Predlagatelj v pravočasnem odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe in se zavzema za njeno zavrnitev. Navaja, da so navedbe A. A. neresnične razen v delu, da je sin nasprotne udeleženke. A. A. ne skrbi za svojo mamo, iz evidence obiskov v Domu ... v Beltincih ne izhaja, da bi mamo obiskal v zadnjih šestih mesecih. Šele po telefonskem obvestilu predlagatelja z dne 17. 1. 2024 je pritožnik mamo poklical po telefonu v Splošno bolnišnico Murska Sobota, ni pa je obiskal. Nadalje tudi ne prevzema nase plačila stroškov mame in tudi ne prispeva k plačilu njene nastanitve v domu starejših občanov. Slednji nima sredstev niti zase in za svojega otroka. Mamo je prepričal, da ga je pooblastila in s tem dobil dostop do njenega bančnega računa, iz katerega je dvigoval denarna sredstva, tako da je bila mama celo "v limitu" in ji odvzel bančno kartico ter dvigoval denar na bankomatih ter ga porabil zase. Vse transakcije, ki so razvidne iz bančnih izpiskov pod imenom B. B. je opravil A. A., saj mama v obdobju od septembra 2022 do sedaj ni smela samostojno zapustiti doma brez spremstva. Predlagatelj je zato moral, da pritožnik ne bi pobral pokojnine, namenjene za oskrbnino doma, pokojnino prenesti iz njenega na svoj račun in iz tega denarja plačati oskrbnino za dom. Ker je pokojnina prenizka, predlagatelj sam doplačuje oskrbnino. Prav tako pritožnik ni nikjer zaposlen, ne plačuje preživnine, ima v uporabi osebno vozilo mame znamke Peugeot 107, katerega lastnica je mama in prejema plačilne naloge zaradi prekrškov, ki jih izvaja pritožnik, zato predlagatelj tudi plačuje vse navedene kazni. Zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 42. členom ZNP-1), pritožbeno sodišče ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Je pa sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je predlog A. A. kot sina nasprotne udeleženke za udeležbo v tem postopku zavrnilo.

6. Sodišče prve stopnje ima sicer prav, da A. A. ni formalni udeleženec v smislu 57. člena ZNP-1,1 saj predloga ni vložil (ni predlagatelj) in tudi ni nasprotni udeleženec, prav tako ni zakoniti udeleženec v smislu 58. člena ZNP-1.2 Vendar pa je v skladu s splošno določbo prvega odstavka 21. člena ZNP-1 udeleženec postopka med drugim lahko tudi oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. 7. Pravni interes v postopkih skrbništva je treba razumeti kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes skrbi za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam.3 Pri tem so utemeljene pritožbene navedbe, da pravni interes svojca temelji na domnevi, da oseba zaradi vzajemno občutene družinske vezi udeležbo svojca tudi sprejema. Zlasti z vidika človekovih pravic do družinskega življenja oziroma do zasebnosti mora biti svojcem praviloma dana pravica do popolne udeležbe v postopku. Ta pravica zajema pravico biti seznanjen z vsem, kar sodišče preudarja v zvezi z njim bližnjo ranljivo osebo in pravica, da se o tem tudi izreče.4

8. Iz podatkov spisa izhaja, da ima oseba, ki se postavlja pod skrbništvo v predmetnem postopku, dva sinova (predlagatelja in pritožnika) in sta tako slednja v enakem sorodstvenem razmerju do matere. Kot izhaja iz pritožbe, se tudi pritožnik zavzema, da želi biti skrbnik nasprotne udeleženke, zato je slednjemu kot sinu potrebno zagotoviti njegovo udeležbo.

9. Ob tem so zatrjevanja predlagatelja iz odgovora na pritožbo, da je pritožnik brez vednosti mame dvigoval denar iz njenega računa in razpolagal z njenim drugim premoženjem, v fazi odločanja o udeležbi pritožnika v predmetni nepravdni postopek nerelevantna, bodo pa relevantna pri odločanju sodišča o izbiri skrbnika nasprotne udeleženke.

10. Po obrazloženem je pritožba pritožnika utemeljena, zato jo je sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je udeležbo A. A. v predmetni nepravdni postopek dopustilo.

11. O pritožbenih stroških stroških predlagatelja je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Zatrjevanja predlagatelja iz odgovora na pritožbo za pritožbeni postopek niso bila relevantna in niso prispevala k rešitvi zadeve, zato slednji ni upravičen do njihovega povračila (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Prvi odstavek 57. člena ZNP-1 določa, da se postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo začne na predlog centra za socialno delo, državnega tožilca, zakonca ali osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena. 2 58. člen ZNP določa, da je center za socialno delo udeleženec postopka tudi, kadar ni predlagatelj postopka.V postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je udeleženec postopka tudi začasni skrbnik osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, če je bil postavljen v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja 3 Tako Katja Mramor: Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, Pravosodni bilten št. 2/2021, str. 80. 4 Tako Katja Mramor, navedeno delo str. 80 in sklepi VSL II Cp 2241/2019 z dne 20. 2. 2020, I Cp 794/2022 z dne 26. 5. 2022 in I Cp 1172/2022 z dne 25. 11. 2022.