Jedro

Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik do toženčeve babice pristopil agresivno, da je do toženca in njegove babice pristopil trikrat in je šele ob tretjem tožnikovem pristopu prišlo do škodnega dogodka, ko je toženec odreagiral z nožem, in tožniku povzročil vbodno rano, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen pritožbeni očitek, da iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je podan soprispevek tožnika k nastanku škode, na kar je pritožba upravičeno opozorila. Po presoji pritožbenega sodišča je soprispevek tožnika 30%.

Glede na to, da je bil temelj v postopku ugotovljen s pravnomočno odločbo kazenskega sodišča, je neupravičen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pravdni uspeh strank obravnavati ločeno po temelju in višini, saj zaradi obstoja pravnomočne kazenske odločbe vprašanje dokazovanja temelja ni predstavljalo zapletenega pravnega vprašanja in z njim niso bili povezani dodatni stroški.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se prisojena odškodnina v 1. točki izreka iz zneska 3.000,00 EUR zniža na znesek 2.100,00 EUR, stroški, ki jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki (3. točka izreka) pa se iz zneska 2.002,70 EUR zvišajo na znesek 2.286,92 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta in se v ostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 223,99 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 3.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 7. 2017 dalje do plačila (1. točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala več, je zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 2.002,70 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (3. točka izreka).

_**Povzetek pritožb pravdnih strank**_

2. Tožeča stranka (v nadaljevanju: tožnik) se pritožuje zoper 2. in 3. točko izreka sodbe iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v celoti razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje sodni izvedenki A. A., ki je sestavila izvedensko mnenje 18. 9. 2018, ni zastavilo pomembnih strokovnih vprašanj. V tej zadevi bi moral biti postavljen izvedenec medicinske stroke, ki bi podal celovito mnenje in izvid o zatrjevanih telesnih bolečinah tožnika, duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti in zaradi strahu. Ker sodišče tega dokaznega predloga ni izvedlo, je s tem storilo kršitev pravil pravdnega postopka. Prav tako je sodišče v zvezi z ugotavljanjem višine zatrjevane nepremoženjske škode zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni upoštevalo izvedenskega mnenja dr. B. B., ki ga je podal znotraj kazenskega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I Km 000/2014, iz katerega izhaja, da je tožnik utrpel takšno poškodbo, zaradi katere je bilo njegovo življenje v nevarnosti. Izvedenski mnenji dr. A. A. in dr. C. C. ne temeljita na dejstvih, ki so povezana z vrsto in višino nepremoženjske škode, zato je bilo dejansko stanje glede višine nepremoženjske škode zmotno in nepopolno ugotovljeno. Mnenji sta v nasprotju z medicinsko dokumentacijo in mnenjem dr. B. B. in procesnim gradivom. Zavrnitev zahtevka za povrnitev odškodnine zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti je protispisna. Odškodnina iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je prenizka. Med razlogi izpodbijane sodbe in predloženo dokumentacijo, izvedenskim mnenjem dr. B. B. je neskladje, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako je napačna stroškovna odločitev sodišča, saj bi moralo sodišče pri odločanju o stroških upoštevati, da je tožnik po temelju uspel. 3. Tožena stranka (v nadaljevanju: toženec) se pritožuje zoper ugodilni del sodbe iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga znižanje prisojene odškodnine iz 3.000,00 EUR na 1.500,00 EUR. Toženec je že v odgovoru na tožbo zatrjeval, da je tožnik sam soodgovoren za škodni dogodek . Toženec dogodek obžaluje, saj tožniku ni želel škodovati, vendar je bil tožnik tisti, ki je oprezal za mimoidočimi in tudi za toženčevo babico - D. D. Že prvi stik ni bil prijeten, zato se je toženčeva babica umaknila v bližnji E., od koder je poklicala toženca, da naj jo pospremi domov, tožnik pa jo je čakal pred trgovino. Ko je D. D. s tožencem prišla iz trgovine, sta zavestno izbrala pot stran od tožnika, tožnik pa se je pod vplivom droge in zmanjšane samokontrole odločil za fizični napad. Stekel je za D. D. in tožencem, D. D. porinil, da je padla po tleh, nato pa se je spravil še na toženca, ki je poskušal zbežati, vendar ga je tožnik ujel in ga začel pretepati. Toženec je nato v močnem strahu pred tožnikom iz žepa vzel nož - metuljček, vendar z njim ni zamahnil proti tožniku, ampak se je tožnik sam napičil nanj, ko je hotel z roko udariti po tožniku. Nož se je v žepu toženca znašel naključno in ne zato, ker bi toženec želel komu škodovati. Tožnik je bil iniciator vsega dogajanja, večkrat bi moral odstopiti od vsega dogajanja, vendar pod vplivom droge tega ni mogel storiti. Ob dogodku je bil tožnik star 33 let, višji in močnejši s kriminalno preteklostjo, ki je pokazal izredno veliko mero vztrajnosti in predrznosti pri nadlegovanju ljudi, toženec pa je bil star 17 let. Toženec je ravnal v silobranu oziroma vsaj v prekoračenem silobranu. Tožnik je v vsakem primeru v pretežni meri, če že ne izključno, prispeval k nastanku škodne posledice, saj je s strani tožnika šlo za naklepen in agresiven napad na starejšo gospo in mladoletnika, ki ni prenehal niti v tretje, pri čemer je tožnik svoje agresivno ravnanje ves čas stopnjeval, do srečanj pa je prišlo izključno na iniciativo in vztrajnost tožnika. Toženec vztraja, da za dogodek ni kriv, če pa bi sodišče mislilo drugače, pa ocenjuje, da je bil tožnikov soprispevek 50%. Toženec še izpostavlja, da v izreku sklepa I Km 000/2014 ni opisan noben historični dogodek, na katerega bi bilo sodišče zaradi načela pravnomočnosti vezano.

_**Odgovora na pritožbo**_

4. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe toženca. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe tožnika.

_**O utemeljenosti pritožb**_

5. Pritožba tožnika ni utemeljena. Pritožba toženca je delno utemeljena.

_**O pritožbi tožnika**_

6. V obravnavani zadevi tožnik od toženca vtožuje plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki mu jo je povzročil toženec v škodnem dogodku 16. 7. 2013, za katerega je bil toženec kot mladoletnik pravnomočno obsojen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Km 000/2014 z dne 5. 4. 2016, s katerim mu je bil izrečen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva.

7. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke ni izvedlo, ni utemeljen. V postopku sta bili postavljeni sodni izvedenki medicinske stroke dr. A. A. in sodna izvedenka psihiatrične stroke dr. C. C., ki sta izdelali pisni izvedenski mnenji, sodna izvedenka dr. C. C. pa je podala tudi ustno izvedensko mnenje. Pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca medicinske stroke, ki bi moral podati celovito mnenje in izvid o zatrjevanih telesnih bolečinah tožnika, duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti ter strahu, ni upravičen, ker je sodišče prve stopnje dokaz s postavitvijo izvedenca medicinske stroke izvedlo. Sodna izvedenka medicinske stroke dr. A. A. je v pisnem izvedenskem mnenju odgovorila na vsa vprašanja, ki jih je v pripravljalni vlogi z dne 20. 6. 2018 (list. št. 79) postavil tožnik. Po prejemu mnenja sodne izvedenke dr. A. A. je sodišče prve stopnje z dopisom pozvalo tožnika, da na to mnenje poda pripombe in da sodišču v petnajstih dneh sporoči, ali zahteva njeno zaslišanje. Poziv na podajo pripomb je bil pooblaščencu tožnika vročen 8. 10. 2018. Tožnik na podano mnenje sodne izvedenke medicinske stroke dr. A. A. ni podal pripomb, niti ni predlagal njenega zaslišanja, kar izhaja tudi iz tožnikove pripravljalne vloge z dne 19. 10. 2018 (na list. št. 100). Glede na to je neutemeljen pritožbeni očitek, da izvedensko mnenje sodne izvedenke dr. A. A. ni bilo izdelano celovito in popolno.

8. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni upoštevalo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca dr. B. B., ki ga je slednji podal znotraj kazenskega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I Km 000/2014, ni utemeljen, saj tožnik navedenega dokaznega predloga ni predlagal, dokazni predlog, ki ga je postavil v tožbi, da naj sodišče vpogleda v spis in listine kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani, pa je nesubstanciran, saj mora v primeru, ko stranka kot dokaz predlaga vpogled v spis, določno navesti, na katere listine v spisu se dokazni predlog nanaša, česar pa tožnik v postopku, ko je bilo mnenje dr. B. B. v kazenskem postopku že izdelano, ni storil. Poleg tega, kot navaja pritožba, iz mnenja izvedenca dr. B. B., postavljenega v kazenskem postopku I Km 000/2014, izhaja, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel takšno poškodbo, zaradi katere je bilo v nevarnosti njegovo življenje, kar pa enako izhaja tudi iz mnenja sodne izvedenke dr. A. A., ki je podala mnenje, da bi tožnik brez medicinske pomoči in zdravljenja izkrvavel in fizičnega napada ne bi preživel (odgovor na 16. vprašanje, list. št. 91), kar je sodišče povzelo v razlogih sodbe v 35. točki obrazložitve v zvezi s prisojo odškodnine za strah.

9. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje glede višine nepremoženjske škode zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker sodni izvedenki dr. A. A. in dr. C. C. nista ugotavljali okoliščin in dejstev povezanih z višino nepremoženjske škode, prav tako ni utemeljen. Pritožbeni očitek, da sta mnenji v nasprotju z medicinsko dokumentacijo in celotnim zbranim procesnim gradivom, je pavšalen in nekonkretiziran, zato ga pritožbeno sodišče kot neutemeljenega zavrača. Pritožbeni očitek, da med razlogi izpodbijane sodbe in mnenjem dr. B. B. obstaja neskladje, kar predstavlja kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen, ker tožnik dokaznega predloga z vpogledom v mnenje dr. B. B. ni postavil. Glede pritožbenega očitka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tožnik v pritožbi ni navedel, iz katere listine naj bi sodišče prve stopnje napačno povzelo vsebino, niti ni navedel, na katero odločilno dejstvo se očitek nanaša, zato ga pritožbeno sodišče kot nekonkretiziranega zavrača. Ker so razlogi sodbe jasni in med njimi ni nasprotij, je neupravičen tudi očitek o zagrešeni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na metodo izračuna uspeha pravdnih strank. Glede na to, da je bil temelj v postopku ugotovljen s pravnomočno odločbo kazenskega sodišča (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Km 000/2014), je neupravičen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pravdni uspeh strank obravnavati ločeno po temelju in višini, saj zaradi obstoja pravnomočne kazenske odločbe vprašanje dokazovanja temelja ni predstavljalo zapletenega pravnega vprašanja in z njim niso bili povezani dodatni stroški. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravdni uspeh pravdnih strank izračunalo zgolj upoštevaje višino zahtevka, je tako pravilna.

_**O pritožbi toženca**_

11. Utemeljen je pritožbeni očitek glede soprispevka tožnika, na kar se je toženec skliceval že v odgovoru na tožbo (kjer je trdil, da je tožnik k nastanku škodnega dogodka prispeval v višini 80%). V skladu z določilom prvega odstavka 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode, samo pravico do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik do toženčeve babice pristopil agresivno, da je do toženca in njegove babice pristopil trikrat in je šele ob tretjem tožnikovem pristopu prišlo do škodnega dogodka, ko je toženec odreagiral z nožem, in tožniku povzročil vbodno rano, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen pritožbeni očitek, da iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je podan soprispevek tožnika k nastanku škode, na kar je pritožba upravičeno opozorila. Po presoji pritožbenega sodišča je soprispevek tožnika 30%,1 pri čemer je pritožbeno sodišče upoštevalo zlasti, da je tožnik vztrajal pri pristopanju do toženca in babice in to kar trikrat. Višji soprispevek, za katerega se zavzema pritožba, ni utemeljen, saj je bila reakcija toženca, ki je v svojo obrambo uporabil nož, pretirana in nesorazmerna. Zato pritožbeno sodišče navedbe pritožbe, da je tožnik k nastanku škode prispeval v višini 50%, kot neutemeljene zavrača. 12. Glede na to, da je bil toženec pravnomočno obsojen kot mladoletnik v postopku pred Okrožnimi sodiščem v Ljubljani I Km 000/2014, so obširne pritožbene navedbe, da je toženec ravnal v silobranu, kar izključuje obstoj protipravnega ravnanja toženca, neutemeljene. Sodišče je v skladu z določilom 14. člena ZPP na pravnomočno sodbo, izdano v kazenskem postopku, vezano glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, zato ugovor, da toženec ni odgovoren za škodni dogodek, ker je ravnal v silobranu, ni utemeljen.

13. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo denarno odškodnino iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 2.000,00 EUR, iz naslova strahu pa odškodnino v višini 1.000,00 EUR, skupaj 3.000,00 EUR, kar je pravična denarna odškodnina (179. člen OZ). Upoštevaje soprispevek tožnika, ki je 30%, je tožnik upravičen do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 2.100,00 EUR. V tem delu je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je znesek prisojene odškodnine znižalo.

_**Sklepno**_

14. Ker je pritožba toženca delno utemeljena, ji je pritožbeno sodišče delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je znesek prisojene odškodnine iz zneska 3.000,00 EUR znižalo na 2.100,00 EUR (358. člen ZPP) ter zaradi spremembe pravdnega uspeha strank delno spremenilo stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. V preostalem delu je pritožbo toženca in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo in v ostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Delna sprememba sodbe je terjala spremembo stroškovne odločitve sodišča prve stopnje (358. člen ZPP). Po delni spremembi pravdni uspeh tožnika znaša 13,5%, uspeh toženca pa 86,5%. Ugotovljene višine pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje pravdni stranki nista grajali. Tožniku so v postopku pred sodiščem prve stopnje nastali pravdni stroški v višini 1.903,93 EUR, tožencu pa pravdni stroški v višini 2.940,99 EUR. Upoštevaje pravdni uspeh je tožnik upravičen do povrnitve pravdnih stroškov v višini 257,03 EUR, toženec pa do povrnitve pravdnih stroškov v višini 2.543,96 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tožnik dolžan tožencu povrniti pravdne stroške v višini 2.286,92 EUR v roku 15 dni od izdaje te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP).

16. Tožnik v pritožbenem postopku ni uspel, toženec pa je v pritožbenem postopku uspel s 30% (900,00 EUR od 3.000,00 EUR). Tožencu so v pritožbenem postopku nastali stroški sestave pritožbe v priglašeni višini 375 točk in stroški sestave odgovora na pritožbo v višini 625 točk ter materialni izdatki v višini 20 točk, skupaj 1020 točk, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke znaša 612,00 EUR, povečano za 22% DDV pa 746,64 EUR. V skladu s pritožbenim uspehom toženca je tožnik na podlagi določila prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP dolžan tožencu povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 223,99 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

1 Primerjaj - VSL I Cp 2193/2015 in VSL I Cp 1575/2016.