Jedro

Ker je pritožnica vabilo na narok prejela kljub temu, da na naslovu, kamor ji je bil vročen, nima prijavljenega stalnega prebivališča, se na kršitev pravil o vročanju ne more več sklicevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sodbo istega sodišča, ker je tožena stranka ni vložila v roku 8 dni od prejema sodbe.

Tožena stranka se je zoper navedeni sklep pritožila iz vseh razlogov. Zatrjuje napake pri vročitvi sodbe in predlaga, da naj Višje sodišče izpodbijani sklep odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ima sicer prav, da je iz kopije potrdila o prijavi stalnega prebivališča razvidno, da ima tožena stranka že od 5. 5. 2006 prijavljeno stalno prebivališče na AA 18 v BB, vsa sodna pisanja v tem postopku pa so ji bila vročana na prejšnji naslov stalnega prebivališča, na CC 22 v DD. Tožena stranka je namreč v pravdo vstopila kot družbenica po izbrisu prvotno tožene stranke družbe A. d.o.o. iz sodnega registra, na podlagi predloga tožeče stranke z dne 17. 3. 2008. Večina sodnih pisanj je bilo toženi stranki na naslovu CC 22 v DD vročenih s fikcijo, vendar pa je tožena stranka na tem naslovu osebno prevzela vabilo za narok za glavno obravnavo, ki se ga je dne 27. 11. 2008 tudi udeležila.

139. člen ZPP določa, da se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. Ker je torej pritožnica vabilo na narok prejela kljub temu, da na naslovu, kamor ji je bil vročen, nima prijavljenega stalnega prebivališča, se na to kršitev ne more več sklicevati.

Poleg tega bi morala tožena stranka potem, ko je vstopila v pravdo, v skladu s 145. členom ZPP na okoliščino, da je stalni naslov spremenila, sodišče nemudoma opozoriti. Tega pa ni storila niti na naroku za glavno obravnavo niti v pritožbi zoper izdano sodbo, v kateri je kot svoj kontaktni naslov navedla stari naslov, CC 22 v DD.

Vročitev sodbe in drugih pisanj v tem postopku toženi stranki je torej šteti za pravilno. V pozivu za prevzem pravde je sodišče toženo stranko res nepravilno označilo: družbenik Bojan A. namesto pravilno družbenica Bojana A., vendar pa gre za očitno tipkarsko napako, ki ni mogla (in jih tudi ni) povzročiti nobenih dvomov glede pravilne identitete osebe, na katero se je poziv nanašal. Tožena stranka niti ne izpodbija, da je pritožbo zoper sodbo vložila prepozno, po izteku osemdnevnega roka od vročitve.

Iz navedenih razlogov je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).