Jedro

Izvedenski organ je ugotovil, da je pri tožnici prisoten obsežen blodnjav sistem, uperjen v različne osebe, inštitucije in dogodke. Ker v svoje psihično stanje nima uvida, ni bila nikoli ustrezno zdravljena. Osebe z blodnjavo motnjo svoje stanje pogosto navzven prikrivajo, nezmožnost pa se vseeno odraža v vsakodnevnem življenju. Komisija je v izvedenskem mnenju zaključila, da gre pri tožnici za absolutno nezdravljeno psihozo s pretežno paranoidnimi elementi, da je nanašalna do delodajalca in nekritična do potrebe po zdravljenju. Prisotna je psihotična motnja, to je blodnjava motnja v sklopu katere se pojavlja tudi odklonilnost do zdravljenja. Psihično stanje ji ne omogoča izvajanja organiziranega pridobitnega dela.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločbo toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 15. 6. 2020 v 3. točki izreka odpravilo in razsodilo, da je tožničin kontrolni pregled potreben septembra 2022. V preostalem (da se odpravi odločba toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 5. 12. 2019, ter odpravijo 1., 2., 4. in 5. točka izreka odločbe toženca št. ..., št. dosjeja ... z dne 15. 6. 2020 ter da se tožnice ne razvrsti v I. kategorijo invalidnosti) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Obenem je sklenilo, da tožnica in stranski intervenient krijeta vsak svoje stroške postopka sama.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da usklajeno mnenje izvedencev temelji na sistematični izločitvi vseh specialističnih mnenj z drugačnim stališčem, to je reakcija na hud stres, izgorelost, preobremenitev, zaradi česar je le-to pristransko. Vztraja, da je sodišče kršilo njeno pravico do pridobivanja dokazov v njeno korist in da je prišlo še do drugih kršitev. Meni, da je izpodbijana sodba pristranska in protizakonita in zato pričakuje njeno razveljavitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 15. 6. 2020 s katero je zavrnil tožničino pritožbo, v reviziji pa spremenil odločbo z dne 5. 12. 2019 tako, da je tožnico razvrstil v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni ni ji priznal pravico do invalidske pokojnine od 18. 11. 2019 dalje. Hkrati je določil, da je kontrolni pregled potreben junija 2021 in da bo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine območna enota izdala posebno odločbo. Sporno v tej zadevi je, ali je pri tožnici podana I. kategorija invalidnosti in popolna nezmožnost za delo.

6. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2) v 1. alineji drugega odstavka 63. člena določa, da se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali, če je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti.

7. Sodišče prve stopnje je vprašanje tožničine delazmožnosti in sporno vprašanje, ali je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti v smislu 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B. v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in specialistke psihiatrije. Izvedenski organ v takšni sestavi je ugotovil, da je pri tožnici od 18. 11. 2019 dalje zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela in predlagala, da je kontrolni pregled pri tožnici potreben septembra 2022. Iz obrazložitve izvedenskega mnenja izhaja, da je tožnica od leta 2015 obravnavana pri psihiatrih in kliničnih psihologih. Posebej je izpostavila mnenje konzilija specialistov psihiatrične klinike B. z dne 7. 11. 2019, da gre pri tožnici za psihotično motnjo in da potrebuje medikamentozno zdravljenje, ki ga odklanja. Izvedenski organ je ugotovil, da je pri tožnici prisoten obsežen blodnjav sistem, uperjen v različne osebe, inštitucije in dogodke. Ker v svoje psihično stanje nima uvida, ni bila nikoli ustrezno zdravljena. Osebe z blodnjavo motnjo svoje stanje pogosto navzven prikrivajo, nezmožnost pa se vseeno odraža v vsakodnevnem življenju. Komisija je v izvedenskem mnenju zaključila, da gre pri tožnici za absolutno nezdravljeno psihozo s pretežno paranoidnimi elementi, da je nanašalna do delodajalca in nekritična do potrebe po zdravljenju. Prisotna je psihotična motnja, to je blodnjava motnja v sklopu katere se pojavlja tudi odklonilnost do zdravljenja. Psihično stanje ji ne omogoča izvajanja organiziranega pridobitnega dela. Na takšno izvedensko mnenje toženec in stranski intervenient nista imela pripomb, glede na tožničine pripombe, pa je sodišče prve stopnje pridobilo še pisno dopolnitev, oba specialista, člana izvedenskega organa pa je še zaslišalo. Po takšni dopolnitvi je komisija vztrajala pri že podani oceni delazmožnosti in jo še dodatno strokovno prepričljivo utemeljila.

8. V izvedenih dokazih, tako v pisnem izvedenskem mnenju in njeni dopolnitvi, kakor tudi v zaslišanju obeh specialistov, je sodišče prve stopnje imelo dovolj objektivizirane strokovno medicinske podlage za tožničino razvrstitev v I. kategorijo invaldnosti od 18. 11. 2019 dalje zaradi bolezni. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je pri tožnici nedvomno prišlo do izgube delazmožnosti. Izvedensko mnenje je izdelano strokovno in prepričljivo, zato mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo. Razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je namreč mogoča, ko so objektivno izkazane takšne spremembe v zdravstvenem stanju, zaradi katerih je zavarovanec popolnoma nezmožen za organizirano pridobitno delo. Navedeno sta člana izvedenskega organa jasno zapisala v izvedenskem mnenju in po pripombah tožnice to dodatno pojasnila tako v dopolnilnem mnenju kot na zaslišanju. Specialistka psihiatrije je namreč prepričljivo dodatno pojasnila, da v krog stresnih motenj sodijo akutna stresna reakcija, ki traja v povprečju lahko od nekaj ur do največ 14 dni, prilagoditvena motnja, ki traja do 6 mesecev, posttravmatska stresna motnja, ki nastane kot posledica hudega stresnega dogodka, ki bi bil stresen za vsakega posameznika. Ker pri tožnici duševne težave trajajo že več let in ker ima psihotična doživljanja, kot so blodnjava prepričanja, občasna halucinatorna prepričanja in je nekritična do svojega stanja, je po njeni prepričljivi izpovedi nemogoče, da bi tožničino duševno stanje ustrezalo diagnozi F43.8 – druge reakcije na hud stres. Po mnenju specialistke psihiatrije vsebinske motnje mišljenja, kot so preganjalne in nanašalne blodnje niso posledica stresnih doživljajev, saj nobena od navedenih stresnih motenj kot kriterij ne vključuje blodenj ali blodnjavih prepričanj. Članica izvedenskega organa, specialistka psihiatrinja je posebej izpostavila še pregled na konziliju psihiatrov, ki je ugotovil, da gre pri tožnici za psihotično motnjo ter dodatno navedla, da bi bilo neprofesionalno, če ne bi upoštevala vseh tožničinih navedb in če bi ocenila, da je njeno duševno doživljanje, ki je psihotično od leta 2015, ko se je izrazilo tudi z dolgotrajnim bolniškim staležem in celotno klinično sliko, posledica stresnih doživljanj. Pritožbene navedbe, da je tožničino zdravstveno stanje posledica stresnih doživljanj, so zato neutemeljene že na podlagi navedenega ter medicinske dokumentacije in ugotovitev na osebnem pregledu.

9. Glede na vse navedeno je bila tožnica že z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma toženca pravilno in zakonito razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s priznanjem pravice do invalidske pokojnine od 18. 11. 2019 dalje. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu izpodbijani odločbi v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) štelo za pravilni in zakoniti. Ker pa je v predsodnem postopku toženec za tožnico določil kontrolni pregled junija 2021 z razliko od izvedenskega organa, ki je za tožnico določil kontrolni pregled za september 2022, je sodišče prve stopnje utemeljeno v tem delu, to je 3. točko oziroma tretji odstavek dokončne odločbe toženca z dne 15. 6. 2020 odpravilo ter z II. točko izreka določilo, da je tožničin kontrolni pregled potreben septembra 2022. 10. Zaradi vsega obrazloženega in ker preostala pritožbena izvajanja niso utemeljena, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.