Jedro

Napačno je izhodišče, da je vročitev pravilna že zgolj zato, ker je dolžnica šele kasneje, že po opravljeni vročitvi s fikcijo, spremenila stalno prebivališče, v času, ko je bila opravljena vročitev po 141. členu ZPP, pa je imela stalno prebivališče na naslovu, ki ga je označil upnik v predlogu in kamor ji je sodišče tudi vročilo pisanje. Dolžnica je namreč v predlogu za obnovo postopka zatrjevala, da dejansko na naslovu, kjer je imela prijavljeno stalno prebivališče, ni živela že od januarja 2004, formalno pa je spremembo stalnega prebivališča uredila šele v oktobru 2004. Navedla je tudi, da je bila vse od januarja 2004 dejansko odsotna z naslova tedanjega stalnega prebivališča. V primeru, ko se fizična oseba preseli pred vložitvijo tožbe, osebna vročitev na naslovu uradnega prebivališča ni možna. Če pa vročevalec na takem naslovu opravi fiktivno vročitev (ker je npr. tam bil še vedno izpostavljen hišni predalčnik z njenim imenom), je mogoča obnova postopka. Dolžnica v konkretnem primeru zatrjuje obnovitveni razlog iz 3. točke 394. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog dolžnice za obnovo postopka zavrglo kot prepozen in nedovoljen, njen ugovor pa kot prepozen ter odločilo, da sama trpi stroške ugovora zoper sklep o izvršbi. Zoper sklep se je pravočasno pritožila dolžnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pri prepisu dolžničinega laičnega predloga za obnovo postopka prišlo do pomote v datumu, kar je dolžnica opazila šele pri prejemu izpodbijanega sklepa. Dolžnico je namreč delodajalec seznanil s sklepom o izvršbi dne 26.11.2004 in ne 26.7.2004, kot je pomotoma zapisano v predlogu za obnovo postopka. Da je prišlo res do strojepisne napake, izhaja iz nadaljnjega besedila predloga za obnovo, da je še istega dne pregledala spis na sodišču. Sodišče vodi evidenco o pregledih spisov, iz česar pa je razvidno, da je pregledala spis in zahtevala fotokopije iz spisa 26.11.2004. Prav tako je bil sklep delodajalcu vročen šele 23.11.2004. Po prejemu tega sklepa je delodajalec obvestil dolžnico dne 26.11.2004 o sklepu in dejstvu, da ji bo odtegoval določen znesek od plače. Nadalje je iz plačilnih listov, ki jih je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložila dolžnica, razvidno, da je delodajalec začel izvrševati sklep o izvršbi 5.12.2004, to je pri plači za november 2004. Iz vsega tega izhaja, da je predlog za obnovo vložen pravočasno. Nepopolna in nepravilna je tudi ugotovitev glede odsotnosti dolžnice z naslova Č., K. cesta 4, v času pošiljanja sklepa na ta naslov v trajanju več kot 3 mesece. Dolžnica je sodišču ponudila dokaze, med drugim zaslišanje dveh prič, vendar sodišče teh dokazov ni izvedlo. Dolžnica je uradno spremenila naslov stalnega prebivališča kasneje in so v tem delu navedbe sodišča točne, vendar pa se je že pred uradno spremembo naslova preselila k materi v S. vas 1, S., in sicer v januarju 2004 in od tedaj dalje neprekinjeno biva v S. vasi, kar bi nedvomno potrdili priči, če bi ju sodišče zaslišalo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli obnovo, razveljavi klavzulo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in v nadaljevanju odloči o ugovoru zoper sklep o izvršbi tako, da mu ugodi in sklep o izvršbi razveljavi. Podrejeno pa predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče verjame dolžnici, da je pri zapisu datuma, kdaj jo je delodajalec seznanil s sklepom o izvršbi, prišlo do pisne napake. To potrjuje dejstvo, da je dolžničin delodajalec sklep o izvršbi prejel 24.11.2004, torej je ni mogel o njem obvestiti že 26.7.2004. To pa pomeni, da dolžničin predlog za obnovo postopka ni bil vložen prepozno, to je po izteku 30 dni od vročitve odločbe dolžnici (2. točka 1. odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Sklep o izvršbi, izdan v obravnavani zadevi dne 2.6.2004, dolžnici v 1. točki nalaga, da v 8 dneh poravna upnikovo terjatev, v 2. točki dovoljuje predlagano izvršbo in v 3. točki odmerja stroške upnika. Po vsebini gre torej za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (2. odstavek 44. člena ZIZ), zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, pa lahko dolžnik zahteva obnovo postopka po določbah ZPP (1. odstavek 63. člena ZIZ). Predlog za obnovo je torej tudi dovoljen, saj ne obstajajo okoliščine iz 1. odstavka 398. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in iz 2. odstavka

10. člena ZPP, zato ga sodišče prve stopnje ne bi smelo zavreči. Kolikor pa je iz izpodbijanega sklepa mogoče razbrati, da sodišče prve stopnje šteje, da je predlog neutemeljen, ker je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena v skladu z določilom 5. odstavka 142. člena v zvezi s 141. členom ZPP in 15. členom ZIZ, pritožbeno sodišče opozarja, da je napačno izhodišče, da je vročitev pravilna že zgolj zato, ker je dolžnica šele kasneje, že po opravljeni vročitvi s fikcijo, spremenila stalno prebivališče, v času, ko je bila opravljena vročitev po 141. členu ZPP, pa je imela stalno prebivališče na naslovu, ki ga je označil upnik v predlogu in kamor ji je sodišče tudi vročilo pisanje. Dolžnica je namreč v predlogu za obnovo postopka zatrjevala, da dejansko na naslovu, kjer je imela prijavljeno stalno prebivališče, ni živela že od januarja 2004, formalno pa je spremembo stalnega prebivališča uredila šele v oktobru

2004. Navedla je tudi, da je bila vse od januarja 2004 dejansko odsotna z naslova tedanjega stalnega prebivališča. V primeru, ko se fizična oseba preseli pred vložitvijo tožbe, osebna vročitev na naslovu uradnega prebivališča ni možna. Če pa vročevalec na takem naslovu opravi vročitev po 141. členu ZPP (ker je npr. tam bil še vedno izpostavljen hišni predalčnik z njenim imenom), je mogoča obnova postopka. Dolžnica v konkretnem primeru zatrjuje obnovitveni razlog iz 3. točke 394. člena ZPP. V dokaz svojih trditev je predlagala tudi dokaze, ki pa jih sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da za pravilnost vročitve zadostuje zgolj uradna prijava stalnega prebivališča, ni izvajalo. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov sklep prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljnjem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje o dolžničinem predlogu vsebinsko odločiti.